Razširitev pojma dela

Kulturna ali glasbena novica
9. 5. 2022 - 15.10

Lepo pozdravljeni v ponedeljkovih Kulturnih novicah. Prejšnji četrtek je v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU potekal pogovor o knjigi avstrijske zgodovinarke Andree Komlosy z naslovom Delo: Globalnohistorična perspektiva od 13. do 21. stoletja. Knjiga je v prevodu Mojce Kranjc izšla lansko leto pri Založbi *cf. S pisateljico se je pogovarjala avtorica spremne študije k slovenskemu prevodu, sociologinja Maja Breznik. Slednja srž knjige vidi v njenem nasprotovanju trditvi, da je v linearnem kapitalističnem razvoju svobodnemu mezdnemu delu usojeno nadomestiti vse arhaične oblike dela.

Komlosy začetek zahodne zožitve pojma dela na zgolj pridobitno delo postavlja v čas industrijske revolucije. Tedaj sta se kraj dela in delovni čas ločila od kraja bivanja in prostega časa – pridobitno delo se je centraliziralo v tovarnah in pisarnah. Iz zoženega pojmovanja dela so tako izpadle druge oblike dela, kot so delo na domu ter gospodinjska in substinenčna dela. Novo koncepcijo dela so prevzela tudi delavska gibanja, ki so se borila proti kapitalističnem izkoriščanju delavcev. Kot razloži Komlosy, je novo pojmovanje dela prevzel tudi Karl Marx

Izjava

V nasprotju s prepričanjem, da bo mezdno delo sčasoma nadomestilo vse druge oblike dela, knjiga Andree Komlosy temelji na hipotezi o sočasnosti različnih vrst delovnih razmerij in njihovi povezanosti. Teorijo Komlosy podpira z zgodovinskim prikazom kombinacij različnih delovnih razmerij skozi čas na lokalni, evropski in svetovni ravni. Marksistična teorija po njenem mnenju zanemarja zgodovinsko izpričane povezave mezdnega dela z neplačanimi oblikami dela, ki jih lahko opazimo še danes.

Izjava

Kot izpostavlja Komlosy, si podjetnik poleg neplačanega presežnega dela, ki ga zanj opravlja delavec, posredno prisvaja tudi neplačano žensko reproduktivno delo, ki služi za obnavljanje delovne sile. Delitev dela po spolu na moško produktivno in žensko reproduktivno delo je privedla do tega, da se cena moške delovne sile določa z eksistenčnim minimumom njegove družine. Žensko reproduktivno delo je bilo tako plačano zgolj posredno. Ko so se ženske v procesu industrializacije začele vključevati v tovarniško delo, je bila višina njihovih mezd nižja od moških, saj se je kot njihovo primarno dejavnost smatralo reproduktivno delo, ki so ga opravljale doma. Komlosy opozarja, da teorija ne sme pozabiti na neplačane oblike dela. 

Izjava

Že v času pred tovarniško industrializacijo pa se je množična proizvodnja razmahnila v založniškem sistemu. To je sistem proizvodnje, v katerem podjetnik najema podizvajalce, ki zanj izdelujejo končne izdelke. Kot izpostavlja Komlosy, je delo takrat potekalo na domu. Delitev med delom za trg in substinenčnim delom za preživetje gospodinjstva tedaj še ni bila tako izrazita. Ker pridobitno delo ni bilo zgoščeno na enem mestu, kot je bilo pozneje v tovarnah, se je kot enakovredno razumelo tudi različne oblike dela na domu, na primer gospodinjsko delo. Komlosy opiše, kako se je delo v času založniškega sistema razlikovalo od tovarniškega dela.    

Izjava

V založniškem sistemu so ženske imele več možnosti za opravljanje pridobitnih dejavnosti. V času, ko je bilo veliko povpraševanja po izdelkih, ki so jih izdelovale ženske, so jih moški nadomestili pri opravljanju tradicionalnih ženskih opravil.  

Izjava

Kot pravi Komlosy, nam zgodovinska perspektiva dela omogoča soočanje s povezavami med različnimi oblikami dela v sedanjosti. V času, ko se industrija seli v države na svetovnem jugu, na svetovnem severu pa svobodno mezdno delo izpodrinjajo oblike prekarnega dela, nam ponuja možnosti za mišljenje dela onkraj zastarelega pojma dela. Več o prekarnosti boste lahko izvedeli jutri v Konferenčni dvorani Narodnega muzeja Slovenije – Metelkova, kjer bo potekal pogovor o knjigi Maje Breznik z naslovom Mezdno delo: Kritika teorij prekarnosti

 

Kulturne novice je pripravil Tibor

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.