Včeraj se je v lokalu Pritličje odvil pogovor z naslovom Vloga in preživetje spletnih literarnih medijev v družbi. Gostje so si na dogodku, ki ga je organiziral portal Društva slovenskih pisateljev, Vrabec Anarhist, postavili vprašanje o razliki med spletnimi in tiskanimi mediji ter poskušali napovedati, v prid katerih se bo po epidemiji nagnila tehtnica prihodnosti. 

Na pogovoru so sodelovali dr. Igor Divjak, odgovorni urednik portala Vrabec Anarhist, Andrej Hočevar, odgovorni urednik portala LUD Literatura, Valentina Plahuta Simčič, odgovorna urednica portala Air Beletrina, in Vlasta Vičič, sekretarka za založništvo na Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije. Povabljena sekretarka z Ministrstva za kulturo, mag. Marjeta Pečarič, se dogodka ni udeležila. Pogovor je moderirala Luna Jurančič Šribar.

Epidemija je vplivala predvsem na organizacijo in produkcijo literature, saj se je nekoliko povečalo število obiskov literarnih spletnih portalov. Čeprav je marsikdo pohitel, da bi na temo karantenskega bivanja spisal pesem ali pa kratko zgodbo, ki bi bila vsem na očeh na internetu, pa se je hkrati večkrat pokazalo, da politika Ministrstva za kulturo ni dovzetna za nove oblike literarnega eksperimentiranja. Vlasta Vičič je izpostavila, kako bi lahko nova medijska zakonodaja tudi v prihodnje škodovala kvaliteti spletnih medijev:

Izjava

Kljub temu da sta Javna agencija za knjigo in ministrstvo razpise objavila tudi letos, Igorja Divjaka skrbi, da bodo spletni založniki imeli težave pri koriščenju sredstev:

Izjava

Epidemija je preoblikovala tudi vsebine, s katerimi se ponašajo literarni mediji, dodatno je poudarila trende, ki so se pokazali ob prehodu literature na splet. Udeleženci so ugotavljali, da spletna interaktivnost in dostopnost vodita k večji sproščenosti in neformalnosti pri pisanju proze ter poezije. Popularni postajajo tudi novi žanri, na primer tako imenovani “Flash Fiction”, ki obsega zelo kratke zgodbe v enem odstavku. Kljub temu poudarjajo, da je splet lahko tudi prostor eksperimentiranja na že ustaljenih literarnih področjih. Ali bo literarno polje lahko izkoristilo potenciale interneta, pa je ‒ po mnenju razpravljavcev ‒ spet odvisno od potez Ministrstva za kulturo. Financiranje spletnih medijev je v primerjavi s tiskanimi namreč še vedno podhranjeno. A da je to sistemski problem, starejši tako od epidemije kot od trenutne vlade, je izpostavil Andrej Hočevar: 

Izjava

Mimo koronavirusne epidemije se torej še vedno kaže nepravična obravnava čedalje bolj popularnih medijev. Pri tem pa na potezi ni samo Ministrstvo za kulturo, ampak vse institucije, odgovorne za demokratizacijo obstoječih medijskih kultur. Navsezadnje se postavlja tudi vprašanje, ali bodo akterji spletnih medijev opustili egoizem majhnih razlik in svoj mesnati život podredili ideji singularne univerzalnosti.