Današnje Kulturne novice posvečamo novim pridobitvam knjižnične zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v letu 2020. Osebje NUK-a med novostmi posebej izpostavlja rokopis našega največjega pesnika Franceta Prešerna ter rokopis slovenskega teologa in zgodovinarja Janeza Ludvika Schönlebna. Schönleben, rojen Ljubljančan, je na slovenskih tleh živel in deloval od 1618 do 1681, ko je v Ljubljani tudi preminil. Rokopis Razne politične, sodne in ekonomske zadeve dežele Kranjske, ki je nastal po Schönlebnovem naročilu, je kompilacija raznih, predvsem pravnih besedil. Kot pa je povedal skrbnik rokopisne zbirke NUK Marijan Rupert, poleg pravnih besedil zbirka vsebuje tudi krajše drobce iz življenja dežele Kranjske.

izjava

Druga velika pridobitev je izvirni Prešernov rokopis satirične pesnitve Sveti Senanus. Satirična meniška balada opisuje življenje meniha, ki odide na samotni otok, da bi ubežal skušnjavi. Ker skušnjavi tudi na otoku ne uspe ubežati, se menih naposled vrne med ljudi, kar naš pesnik pospremi z zbadljivkami na račun meništva. Kot poudari sogovornik, je za knjižnično zbirko NUK pomemben vsak drobec Prešernove zapuščine.

izjava

Kljub epidemiji, zaradi katere je bilo predmete težje pridobiti, se je rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice v letu 2020 obogatila še s kopico drugih zanimivih predmetov. Med njimi je naš sogovornik izpostavil korespondenco literarnega teoretika Antona Ocvirka, korespondenco bibliotekarja Alfonza Gspana ter dve pismi družine Kosovel. Poleg predmetov s področja literature pa knjižnica v svoji zbirki hrani tudi predmete z drugih umetniških področij.

izjava

Knjižnična zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice ima na naših tleh izjemno pomembno vlogo, saj hrani najpomembnejše pridobitve slovenske kulturne dediščine. Zato ima tudi sama zbirka status kulturnega spomenika. Kot pove Marijan Rupert, je pridobivanje novega gradiva – tudi v nekoronskih časih – dolg proces, o poteku katerega odloča avtonomni NUK-ov oddelek rokopisne zbirke.



izjava

Poleg osrednje arhivske knjižnične zbirke v našem prostoru podobno vlogo opravljajo še Arhiv Republike Slovenije, s katerim si Narodna in univerzitetna knjižnica deli določene pristojnosti, vendar:

izjava

Vse pridobitve knjižnične zbirke NUK so odprte javnosti. Pomenijo bogat vir znanja o slovenski kulturni dediščini, katerega uporabo naš sogovornik priporoča predvsem zgodovinarjem in literarnim teoretikom. Marijan Rupert nam je opisal tudi nekatere zanimive predmete, ki si jih knjižnična zbirka prizadeva pridobiti v naslednjih letih:



izjava

Knjižnična zbirka NUK vse svoje pridobitve konzervira s pomočjo kemičnih sredstev ter digitalizacije. Ohranjati jih želi, tako nam pove Marijan Rupert, v neskončnost. Vsak izmed rokopisov bo torej v NUK-u čepel – vsem nam na ogled –, dokler se dokončno ne povrne v pepel.

Kulturne novice je pripravil vajenec Jaka, pomagal je Tadej.