Človek ima tisti čuden naravni nagon, ki ga je družbena zgodovina kaj hitro potlačila, da se lahko brez problema zaljubi v več kot eno osebo. Poliamorija je ena izmed novih alternativnih besednih in teoretskih skovank o odprtih zvezah z več partnerji. Skritemu se tako odpira možnost, da postane odkrito. Opredelitev partnerske zveze se v zadnjem času po svetu spreminja in razširja. Nekaj, kar je še pred leti veljalo za družbeno nesprejemljivo, se danes počasi staplja z vsakdanom. Po istospolnih partnerskih zvezah svoj prostor pod soncem iščejo tudi zveze z več partnerji. Kako ta vpliva na človeška nepredvidljiva čustva in ali se je za delovanje takšne zveze treba čustveno zamrzniti? Kako poliamorija deluje v teoriji in kako v življenjski praksi kot alternativna pot monogamije? Kaj več o tem bo danes ob 20.00 v sklopu idejnega projekta Staro za novo Dijane Matković in Ane Schnabl v Trubarjevi hiši literature povedala Ada Černoša.

Danes bodo v sklopu dogodkov Kulturne ambasade Palestine - Pogled na arhitekturo Palestine v Pritličju ob 18:00 predvajali dva dokumentarna filma, ki se ukvarjata s podobami zapuščene in z nasiljem prežete palestinske arhitekture. Lifta je mesto duhov, ki bolj kot na Černobil spominja na Pompeje; čudovita, a neobljudena arhitektura je spomenik preteklim časom. Opustošenje se je pripetilo leta 1948, ko so to živo mesto z antično tradicijo opustošili v tako imenovani palestinski Nakbi oziroma katastrofi. Za Izrael ima katastrofa predvsem pozitivno konotacijo in jo poimenujejo zavzemanje Jeruzalema. Pretežno muslimansko prebivalstvo je takrat moralo zapustiti to lepo mesto. Vendar mesto ne uživa statusa spomenika, kar je razvidno predvsem iz načrtov, ki jih je obelodanil Jerusalem Post leta 2012. Takrat so hoteli dokončno porušiti mesto in tam postaviti 212 luksuznih vil. Boj za kulturno dediščino mesta je očitno še zmeraj živ in pomemben. Primer živega boja za zapuščino Lifte je tudi film Antoina Raffoula Lifta: The Last Stand, ki bo danes v Pritličju na ogled skupaj s filmom Arhitektura nasilja režiserke Ane Naomi de Sousa. Ta pa je nastal v sklopu dokumentarnih arhitekturnih serij televizijske mreže Al Jazeera, poimenovanih Uporniška arhitektura. Serije so bile izoblikovane z namenom, da bi arhitektura s svojo praktično in funkcionalno umestitvijo v prostor opozarjala na problematiko globalnih urbanističnih struktur. Režiserka v fokus postavi izseljenega izraelskega arhitekta Eyala Weizmana, ki svoje delo na območju razburkanega Bližnjega Vzhoda tesno povezuje z interpretacijo, protestom in uporom.

V Photonu, centru za sodobno fotografijo, bo danes ob 19. uri videastka Maja Hodošček predstavila svoj opus. O avtorici in na splošno o naravi njenega dela nam bo več povedala povezovalka projekcije in predstavitve Vesna Bukovec, sodelavka postaje DIVA, fizičnega in spletnega arhiva video in novomedijske umetnosti:

Izjava

Kulturne novice sta pripravila vajenca Kaja in Mateo.