Jeseni smo že govorili o javnem razpisu za sofinanciranje neinstitucionalne umetnosti za obdobje 2018-2021 in ugotovili, da slovenski kulturi primanjkuje zlasti zajčkov. Pričujoči javni razpis je po hrbtu udaril zlasti nevladne organizacije, kar je bilo sicer glede na vsebino razpisa pričakovano, vseeno pa preseneča, da so iz nabora izpadle organizacije, kot je recimo Zavod Maska, in da je bilo vsem ob obrazložitvi rečeno, da je njihovo delo res cenjeno in vrhunsko.

Ni čisto jasno, kaj je sicer višji cilj takšnega poseganja v kulturni prostor. Ampak spet, glede na vsebino razpisa in sedaj njegov izkupiček lahko zaključimo, da najverjetneje tudi samo Ministrstvo za kulturo ne ve, kaj dejansko želijo s tem doseči. Seveda si lahko čez mesec dni, na Prešernov dan ali tako imenovani dan kulture, obetamo še bolj v boga vpijoče in po prsih trkajoče se govore o tem, kako je slovenska kultura izjemna, neverjetna, neponovljiva in kako jo je treba na vsak način zaščititi. Očitno se bo ščitilo samo tisto ta pravo, ta visoko, nevladniki itak samo štalo delajo.

Ministrstvo bi mogoče pri delitvi pogače financiranja neinstitucionalne umetnosti potrebovalo nekaj soli, ki je v za slovenski prostor prevladujoči katoliški skupnosti simbol modrosti. Njen obredni pomen je bil izražen že ob iniciaciji v katoliško vero, ob krstu, saj je duhovnik dal ščepec soli krščencu pod jezik, da bi ga celo življenje poleg vere spremljala tudi modrost in mu pomagala pri sprejemanju odločitev. Vsi pa niso imeli dostopa do nje ali pa vsaj ne do denarja, s katerim bi jo kupili, zaradi česar se je pojavilo tihotapljenje, v čemer je briljiral eden izmed naših nacionalnih herojev Martin Krpan.

Po vrsti prevodov v različne svetovne jezike se nam obeta nov prevod, tokrat v jezik grafičnih podob, posebej priljubljen pri otrocih, v risanko. Jutri ob 17-ih bo v Kinodvoru predstavljen krajši animirani film Martin Krpan, rezultat sodelovanja produkcije Strup in režiserja Nejca Sajeta ter grafične podobe Natana Eskuja, umetnika, ki je najbolj prepoznaven po markantni fasadi bara Žmauc.

Zakaj pa ravno Martin Krpan, zakaj ne Peter Klepec ali mogoče Kozlovska sodba v Višnji gori? Odgovarja režiser filma Nejc Saje.

Izjava

Pri hitrem pregledu tega, kar vrtijo kinematografi za otroke se izkaže, da prevladujejo bolj animirani 3D filmi kot risani filmi. Zakaj potem risani Martin Krpan, in ne 3D Martin Krpan? Odgovarja Nejc Saje.

Izjava

Torej, če želite še malo izživeti svojo otroško ljubezen do risank, vabljeni jutri ob 17-ih v Kinodvor. Projekciji filma bo sledil tudi krajši dokumentarni film o nastajanju filma.

O primanjkljaju zajčkov in soli je razmišljala Anja.