Sapramiš nazaj!
Miši so ok. Kot laboratorijske živali jih je prvi najverjetneje uporabil Robert Hook leta 1664 pri analizi obnašanja plinov. Leta 1902 je njihovo potenco v namen svojih raziskav na področju genetike začel izrabljati William Castle. V istem času jih je za laboratorije množično že gojila Abbie Lanthrop. Od takrat je človek nezanemarljiv del napredka sezidal na mišjih truplih.
Miši so nam podobne. Na primer. Spol pri miših se najpogosteje določi z merjenjem anogenitalne razdalje. To je razdalja med anusom in genitalijami. Pri mišjih moških je ta po navadi dvakrat daljša od tiste pri mišjih ženskah. Enako velja za ljudi. Moški perineum je približno dvakrat daljši od ženskega. Moški z nenavadno kratko anogenitalno razdaljo so po nekaterih raziskavah približno sedemkrat bolj nagnjeni k težavam s plodnostjo. In tako dalje in take dalje.
Poleg praktičnih aplikacij dolžine presredka in podobnih reči smo ljudje ljubkost, plašnost, navidezno raztresenost in pohoto mišjega rodu izrabili tudi na drugačne načine. Pogosto so igrale in igrajo vlogo v folklorah. Miš, ptič in klobasa bratov Grimm, Ezopova Lev in miš, praznovanje mišjih dni na Vzhodnem Balkanu in tako dalje in tako dalje.
Danes si lahko v Lutkovnem gledališču Ljubljana ogledate najslavnejšo slovensko miš s kratko anogenitalno razdaljo. Ob šestih bo na Velikem odru uprizorjena osvežena različica predstave iz 1986. V režiji Braneta Vižintina in režiserja predstave iz osemdesetih, Naceta Simončiča, bo odlutkana Sapramiška Svetlane Makarovič.
Kaj je v predstavi novega in kaj starega, nam je povedal režiser predstave Brane Vižintin.
S kakšnimi izzivi se sooča ekipa, ki poustvarja predstavo kultnega statusa, še enkrat Brane Vižintin.
Ob isti uri, torej ob šestih, bo v projektni sobi Zavoda za sodobno umetnost na Metelkovi potekalo predavanje z naslovom Diskurzi, ki spremljajo umetnost: Umetnostna kritika. Predavanje je del drugega sklopa letošnjega niza javnih predavanj Kako kritično je stanje kritiškega pisanja? Govorila bosta Izidor Barši in Kaja Kraner.
O čem, zakaj in kako, natančneje Kaja Kraner.
Dodaj komentar
Komentiraj