Slike, fotografije in Hruščev
Drago poslušalstvo, pozdravljeni v Kulturnih novicah. Danes vam prinašamo novici s polja vizualnih umetnosti. DobraVaga nadaljuje koncept mesečnih razstav ustvarjalcev mlajše generacije. Danes ob 19. uri odpirajo razstavo Fedje Šičarova, študenta slikarstva na ljubljanski akademiji. Ob odprtju razstave Šičarova se bo odvil tudi pogovor z umetnikom. Pri svojem delu umetnik izhaja iz dveh primarnih zanimanj, stripa in ilustracije. Razstava je naslovljena 23, ritem sekcija, na ogled pa bo do 5. februarja. Umetnik nam je povedal, kaj zaznamuje njegovo umetniško prakso in iz kje črpa motive za slike.
Predstavljajta si, draga poslušalka in dragi poslušalec, da gledata fotografijo. Na fotografiji so fotografije. Pravzaprav: na fotografiji je soba, prekrita s fotografijami. Fotografije prekrivajo vse površine od tal do stropa. Od temnega kota do okna. Iz vizualno nasičene gmote počasi prepoznata oblike. Opazita mizo, prekrito s fotografijami. Prepoznata omarice. Smo v kuhinji in naša hrana so podobe. Fotografije. Selfiji. JPEG-i [đejpegi]. Ne bosta se čudila, če vam povemo, da je delu naslov “Požrešnost”. Požrešnost je fotografska serija Uroša Abrama, enega od sedemnajstih umetnikov, predstavljenih na razstavi Nezanesljiva okolja, sedemnajst primerov sodobne fotografije v Sloveniji. Razstavo bodo v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova odprli danes ob 20. uri. Na ogled, konzumacijo in refleksijo pa bo na voljo do sedemnajstega marca. Koncept razstave ter njeno družbeno pozicioniranje nam je obrazložila kustosinja Ana Mizerit:
Po besedah kustosinje je razstava nastala na podlagi politike Moderne galerije, ki vsako leto odkupi določena sodobna dela fotografije, kiparstva in slikarstva, predvsem tista bolj konceptualne narave. Tako je nastal nabor sedemnajstih avtorjev, z deli katerih je Ana Mizerit zasnovala razstavo. Med razstavljenimi umetniki je tudi Peter Rauch s postavitvijo Ti si najdražji. Več o tem delu v obliki triptiha nam pove avtor:
Drugi razstavljeni umetnik Jaka Babnik se je svoje fotografske serije Heroji mojega časa lotil z vidika zgodovinarja. Zanimalo ga je, kako se ohranja spomin na zgodovinske dogodke v kraju, kjer so se ti pripetili. Na podlagi arhiva fotografij Muzeja novejše zgodovine in dokumentarnih filmov je naredil nabor lokacij, ki jih je nato obiskal in tam skušal najti priče dogodkom iz zgodovine. Najpogosteje so bila to živa drevesa. Zato jih je portretiral. Avtor nam je proces nastanka ene od fotografij pojasnil na primeru dreves, ki so “videla” Nikito Hruščova:
Kulturne novice sta pripravila Valentina in vajenec Samo.
Dodaj komentar
Komentiraj