Z zmanjšanjem pomena tradicionalnega, krščanskega procesiranja smrti, ki ga je prinesla sekularizacija družbe, se je pojavila možnost za nove, drugačne načine soočanja s tem neizbežnim naravnim procesom. Občutenje smrti se je globaliziralo, v Evropo so med drugim počasi pričeli pritekati močno modificirani vzhodnjaški miselni sistemi, smrt so iz različnih izhodišč začele preučevati tudi najrazličnejše humanistične vede. Ves ta živahen pluralizem pogledov na minljivost in končnost ali neskončnost življenja, pa ni prinesel želenih rezultatov – zdravega odnosa do smrti. Kot pravi Zora Žbontar, avtorica predavanja ob razstavi Telo in Nič, ki je na ogled v atriju mestne hiše, je razvoj kapitalizma staranje in umiranje kot nekoristna stranska proizvoda življenja potisnil na stranski tir.

Izjava

Predavanje Žbontar, ki se bo odvilo danes ob 18. uri, bo poskus iskanja vzporednic med kulturnozgodovinskim pristopom k vprašanju minevanja človeškega življenja ter sodobno umetniško obravnavo, kot ga zastavi mlada umetnica Brina Ivanetič. Tudi Ivanetič namreč zaznava družbene potlačitve, povezane z zavračanjem bolnega in umirajočega telesa, ki nam je v breme in si pred njim raje zatiskamo oči. Njena inštalacija nas sooči s telesom, ki je v bistvu zgolj še kalup človeškega bitja, izpraznjen notranje substance, hkrati pa ostaja dokaz o nekdanjem obstoju življenja. V svojem delu umetnica koncept smrti dopolnjuje in vzporeja s spancem, kar je ideja, ki ima bogato zgodovinsko tradicijo. Tudi o tej kontinuiteti bo danes govorila umetnostna zgodovinarka Zora Žbontar.

Izjava

Iz smrti pa v praznik življenja poezije. Ob bogatem programu, ki se v okviru Svetovnega dneva poezije odvija po različnih lokacijah, smo pesnika Blaža Božiča povprašali o stanju slovenske pesniške scene in možnostih za uveljavljanje mladih avtorjev.

Izjava