Lepo pozdravljene v današnjem Kulturnem obzorniku. Pretekli petek so v PLAC-u predstavili rezultate projekta Kaj bomo s Stolpniško?. Projekt, ki ga koordinira zadruga Zadrugator, si prizadeva za participativno snovanje prihodnosti za degradirano območje Stolpniške soseske, v kateri je tudi avtonomna cona PLAC. S tem se je začela druga faza, ki pa ni več zgolj snovanje, ampak stopa tudi na področje izvedbe.

V zadnjem letu je projekt Kaj bomo s Stolpniško? poskušal v snovanje prihodnosti Stolpniške soseske vključiti lokalno in tudi celotno prebivalstvo mesta Ljubljana. Takšen način soustvarjanja načrtov za obnovo bi lahko upošteval dejanske potrebe prebivalstva in obnova ne bi bila zgolj investicija kapitala. To so pri zadrugi Zadrugator poskušali uresničiti s serijo delavnic, na katere so bili k izražanju svojih želja in potreb povabljeni vsi prebivalci mesta. Te delavnice so privedle do priprave načrta za obnovo Stolpniške soseske, ki ga na kratko predstavi Maša Hawlina.

Izjava

Izvedba takšne participativne obravnave potreb mesta bi bila dober precedens, a pred izvedbo načrta stoji več preprek. Prva prepreka so zahteve Občinskega podrobnega prostorskega načrta ali OPPN-ja, ki jih definira Mestna občina Ljubljana. Te so sicer bolj tehnične kot vsebinske narave in predpisujejo, na primer, število predvidenih parkirnih mest na stanovanje. A kot je razvidno iz primera, takšni tehnični predpisi že določajo tudi vsebino in obliko izvedbe načrtov. Mestna občina Ljubljana je k predstavitvi zasnovane variantne rešitve Stolpniške soseske povabila tudi zadrugo Zadrugator, a na koncu to ni še nič zavezujočega in je izbira variantne rešitve popolnoma v rokah občine.

Drugi kamen spotike pa je lastništvo zemljišča Stolpniške soseske. Spomnimo namreč, da je lastnik zemljišča Slovenski državni holding ali SDH, ki še vedno toži približno 40 posameznic in posameznikov, ki jih je prve dni zasedbe zapuščenih prostorov menze – današnjega PLAC-a – popisala policija. Koalicijske stranke so se v podpisani koalicijski pogodbi zavezale k ohranitvi in varovanju avtonomnih prostorov. Spomnimo tudi, da je tedanji koordinator stranke Levica, Luka Mesec, osebno obljubil, da se bo zemljišče preneslo v roke Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, a se to do danes še ni zgodilo. Kakšno je trenutno stališče Levice, pove Mitja Svete.

Izjava

Zakaj je pogoj za prenos lastništva zemljišča z SDH na SSRS razrešitev spora med toženimi in SDH, ni jasno.

Podobne rešitve vidijo tudi pri SDH, s katerega so na naša vprašanja o umiku tožb odgovorili pisno in ponudili tri predloge možnih rešitev. Citiramo: »Prvi med njimi je, da se skupnost PLAC organizira v primerno obliko delovanja, kot na primer društvo, zavod, ustanova ali družba, in z SDH sklene najemno pogodbo ali pogodbo o uporabi nepremičnine na Linhartovi ulici v Ljubljani. Druga možnost je, da Ministrstvo za kulturo /…/ vzame nepremičnino, v kateri deluje skupnost PLAC, v najem in jo nato nameni skupnosti za izvajanje kulturnih dejavnosti. Tretja možnost je, da Ministrstvo za kulturo poišče drug ustrezen prostor, ki bo primeren za opravljanje kulturne dejavnosti skupnosti PLAC. Obenem je SDH uporabnikom prostorov že večkrat predstavil svoja stališča, ki pa jim člani skupnosti PLAC niso sledili.«

Na začetku tedna smo vprašanja v zvezi s Stolpniško sosesko in avtonomno cono PLAC poslali tudi Ministrstvu za solidarno prihodnost. Tam se je 15. 2. odvila prva seja Novega stanovanjskega sveta, a nam do etriranja oddaje žal niso odgovorili.

Kdo bo odločal o prihodnosti Stolpniške soseske, tako še ni znano. Za zdaj koalicija še čaka na konsenz o izvajanju koalicijske pogodbe, lokalno prebivalstvo je pripravilo načrt za reševanje degradiranega območja in obravnavanje lastnih potreb, mestna občina pa se bo odločila, ali bodo te želje uslišane. Med tem pa še kar poteka tožba proti približno štiridesetim obiskovalkam in obiskovalcem prostorov na Linhartovi cesti 43, med drugim tudi novinarjem Radia Študent.

Eden toženih je tudi avtor oddaje, Martin.