Šumi v gozdovih domačih
Vam, sinovom in hčeram naroda, poklanjam te novice!
Ljubil sem vas od svojega detinstva. Govoril vam bom z bratsko ljubeznijo, zatorej me z ljubeznijo tudi poslušajte. Dolžni ste!
Ne grabežljivemu judu ali umazanemu trgovcu, ne denarja, temveč vdanosti! Govoriti vam namreč hočem o najsvetejši stvari, ki jo poznam, o Domovini. Njej ste dolžni! Njej, v svojem naročju vas je nosila, na njenem sesku ste se pojili, njej, vaši Materi!
Dolžnosti, ki jih bom navedel, skušam sam in bom vedno skušal, dokler bom živ in zdrav, izpolnjevati, kolikor mi bodo dopuščale moči. Za Domovino bi točil grenke solze.
Ali kaj mora storiti sleherni od vas, s svojimi osamljenimi silami, s svojimi žuljavimi rokami, za nravstveno poboljšanje, za dušni napredek, za svoj narod? Vi morate od časa do časa iskrivo izražati svoje verovanje; seveda morate izvršiti, tu pa tam, bratu, ki ni vaš zemljak, delo milosrčnosti. Toda milosrčnost ni in ne sme postati beseda naše bodočnosti. Beseda naše bodočnosti naj bo združenje, bratsko sodelovanje za skupni cilj, toliko višje od milosrčnosti, kolikor je delo mnogih od vas, ki se združijo, da složno dvignejo zgradbo, v kateri bi skupaj stanovali.
Zglasite se torej danes ob 19.00 v hramu slovenske kulture, Cankarjevem domu. Slovensko kulturno-umetniško društvo namreč prireja 4. festival domoljubnih pesmi. Ne pozabite, dolžni ste!
Ni še konec, vedno boste dolžni! Brez dolžnosti nimate ne imena, ne obeležja, ne glasa, ne prava in niste krščeni kot bratje med narodi. Izrodek človeštva ste. Vojščaki brez zastave in verniki brez monštrance, judje med narodi in insekti med zvermi, ne boste uživali ne vere in ne zaščite. Vseeno, vaša srca ne smejo slepo slediti obupu, potrpite, še naprej vestno odplačujte dolg in verjemite mi, nagrajeni boste.
Nagrajen pa zagotovo ne bo umetnik Andrej Koruza, ki bo danes ob 18.00 v Galeriji Layerjeve hiše v Kranju z interaktivno instalacijo podvomil v moralno superiornost velikih vodij, ki s podpisi in kretnjami roke krojijo usode ljudi daleč pod njimi. O birokratski brezbrižnosti, heretik in umetnik, Andrej Koruza.
Andreju sporočamo, da se v vodje, utelešenja matere Domovine, ne dvomi - dvomljivce bomo vrgli v ognjeno peč, tja, od koder se sliši jok in škripanje z zobmi, tja, od koder se ljudje ne vrnejo ali pa se vrnejo molčeči. Njihove družine bomo utopili v lokalnih vodnjakih, prijatelje pa uporabili kot prašičjo krmo.
Presodite torej svobodno med seboj, ali se vam zdi, da vam govorim resnico. Zastavek je velik. Preklopite na Val 202, ako se vam zdi, da vam oznanjam zmoto; ali sledite mi, ako spoznate, da sem apostol resnice.
Če vas bevskanje o dolžnostih do vaše Domovine ni ganilo in ste vseeno ostali na najlepši frekvenci, ste, vi nepatriotski pogani, danes ob 18. uri povabljeni v Galerijo ŠKUC, kjer bo potekala predstavitev nove številke revije ŠUM. Za izhodiščno temo je bil tokrat izbran prastar binarizem teorije in prakse. Zakaj je problematiziranje te dvojnosti še vedno teoretsko produktivno, smo vprašali članico uredniškega odbora in avtorico enega izmed prispevkov, Kajo Kraner.
Avtorji so se uprli nereflektirani mantri lokalnega prostora, ki ves čas opozarja na manko kritičnega in teoretsko podprtega pisanja o sodobni umetnosti. Pokazati so želeli, da je za prevetritev scene potrebno več kot samo kopičenje novih platform za kritično pisanje, nujno se je treba lotiti tudi samega načina, na katerega se piše.
Dodaj komentar
Komentiraj