Napadenim Prešernovim nagrajencem, predvsem Simoni Semenič in Maji Smrekar se v vrsti že omenjenih društev in združenj, kot so Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Združenje dramskih umetnikov Slovenije in Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev ter včerajšnji izjavi kulturnega ministra Toneta Peršaka se tokrat v bran postavlja še Društvo slovenskih knjižnih prevajalcev s sledečimi ostrimi besedami:

»Zgroženi smo nad ravnijo nekulturnosti javnega komuniciranja v slovenskem prostoru, nad hladnokrvno ignoranco številnih nepoučenih ljubiteljskih, a žal tudi profesionalnih komentatorjev iz vrst slovenskega novinarstva in politike, in ne nazadnje nad razpuščenostjo spletnih medijev, ki brez jasne uredniške politike dopuščajo objave neutemeljenih, nereflektiranih, domala straniščnih zapisov in jim s tem pripisujejo status dejstev.«

Ogorčenost Društva slovenskih knjižnih prevajalcev sega od neprofesionalnosti raznih medijev do glasne tišine političnega vrha, posebej pa je razočaranje naslovljeno na aktualnega minista za kulturo Toneta Peršaka, navkljub njegovemu včerajšnjem očitku nerazumnega moraliziranja. Moraliziranje nad izbiro Prešernovih nagrajencev kulturna srenja namreč razume kot napad na celoten kulturniški ceh in svobodo umetniškega izražanja, katerega ne ogroža več le nesorazmerna razdelitev finančnih sredstev.

Če bi si v post-pustnem obdobju počasi že lahko vzeli oddih od takšnih ali drugačni povork, najsi bodi pustnih, maškaradnih ali pa sprevodih jeznih stavkajočih sindikatov javnih delavcev, se tokrat pojavlja vprašanje o združevanju kulturnih delavcev. V trenutno razburkanem polju slovenske kulturne politike, za časa katere se na uprizoritveni sceni ustvarjalci že vrsto let soočajo s slabšanjem pogojev za delo in ustvarjanje, ogenj jeze nad nepravičnimi finančnimi rezi in razporeditvami Ministrstva za kulturo še kar tli. Za razbohotenje pa je potreben le majhen vetrič oziroma povezanost. In tako na tem ali onem kraju vznikne tudi ideja o sindikatu za umetniški prekariat.

O vprašanjih kako izboljšati položaj umetniškega prekariata in samozaposlenih v kulturi se bodo drevi ob 20. uri v prostorih Nove pošte pogovarjali predstavniki že ustanovljenih sindikatov, stanovskih društev in zagovorniških organizacij. Pogovor z Branimirjem Štrukljem, Denisem Miklavčičem, Sašo Pavček, Markom Funklom in Tjašo Pureber se bo fokusiral na možnosti sindikalizirnaja prekariata s fokusom na delavce v uprizoritvenih umetnostih.

Če se med moraliziranjem in očitki zavoljo letošnjih Prešernovih nagrajencev omenja tudi goloto, naj se današnje novice tudi končajo tako slečene, čisto do kože. Ob 19. uri se bo v Studiu MGL predstavljala knjiga kostumografinje, članice tandema Eclipse in asistentke na Katedri za kostumografijo AGRFT Tine Kolenik z naslovom Koža kot kostum. Avtorica je med platnice svoje knjige s podnaslovom Oblačenje in slačenje v vsakdanjem življenju in umetniškem ustvarjanju, zapakirala svojo dopolnjeno in razširjeno magistrsko nalogo. Nekaj kratkih predstavitvenih besed o knjigi in današnjem dogodku nam je zaupala tudi avtorica sama.

IZJAVA

Dogodek bo sestavljen iz dveh delov in sicer iz nastopa študentov AGRFT, ki bodo uprizorili živo sliko in branjem odlomkov iz knjige, sledil pa bo še pogovor o knjigi z avtorico, scenografko Janjo Korun, režiserjem Janezom Pipanom in dramaturgom ter publicistom Blažem Lukanom.