Telo - moj teritorij, naslov letošnjega festivala Mesta žensk, je ponovno vračanje k sami srčiki performativne umetnosti, tja, kjer je v 60-ih zasadila svoje korenine. Vpis v telo in produktivni mehanizmi oblasti, ki jih je prav spričo svoje produktivnosti težko sprevračati, so nekako glavna nit festivala, ki obeležuje polnoletnih 21 let. V znak temu pa tudi izdaja Časopisa za kritiko znanosti, posvečena genealogiji Mesta žensk, ki prav zaradi svoje interdisciplinarnosti in odpirajoč nevralgične točke tega prostora širi tematsko številko še na družbeno zgodovino, tokrat s perspektive neke marginalne pozicije: zgodovine feminizma in boja za pravice žensk. O festivalu in telesu je na današnji tiskovni konferenci spregovila vodja festivala, Mara Vujić.

*Izjava se nahaja v posnetku.

Sledeč značilni interdisciplinarnosti so se na tokratnem urniku znašle delavnice, filmski program, kjer svoj novi dokumentarec predstavlja tudi Majda Širca, pogovori in razstave. Omeniti velja razstavo Cik Cak, ki bo pod kuratorsko taktirko Lenke Đorojević 5. oktobra zasedla prostore Galerije Škuc kot odmev relevatnih diskurzov iz prostorov bivše Jugoslavije. Kot predfestivalska dogodkovna praksa pa se ob 20-ih v Kinu Šiška z nastopom glasbene skupine iz Pule, Zbor Praksa, odpira razstava Komikaz/Femicomix, ki kaže na potencial ženskega avtorskega izraza v sodobnem stripu. Govori Ivana Armanini.

*Izjava se nahaja v posnetku.

Od telesa in Mesta žensk pa k Miroslavu Krleži, jugoslovanskemu pisateljskemu velikanu, ki je s pri Sophii založeni knjigi Evropa in drugi eseji letos takorekoč drugič stopil med Slovence, kot je zapisal naš hišni recenzent Simon Smole. Ta bo drevi ob 20.00 v Trubarjevi hiši literature vodil pogovor o tej kontroverzni figuri jugoslovanske kulture in humanistike. Poleg Smoleta bosta sodelovala še Rok Bozovičar in Đurđa Strsoglavec.