''Tens across the board!''
Ob neznosni turobnosti, ki se vsakoletno spusti nad ljubljanske ulice, smo našli prav posebno zatočišče, prostore Slovenskega mladinskega gledališča, ki jih je letos zavzela že šesta edicija Emanatove Platforme malih umetnosti. Na njej so vzniknili dreg, burleske in kabareti, ki so v gledališču pogosto potisnjeni ob rob. Preteklih nekaj dni pa smo se popolnoma prepustile bleščečim entitetam, da so nas sprovocirale, nasmejale in dokazale, da pri njih ni nič tako malega.
Prav tako je ob letošnjem festivalu izšla še knjiga Kaj je tu tako malega?, ki sta jo uredila Maša Radi Buh in radijski sodelavec, Metod Zupan, člana projektne skupine festivala.
V četrtek zvečer smo si na otvoritvi festivala privoščile pariški tradicionalni kabaret, Le Cabaret de Poussière. Ta je razgalil tisto daleč najbolj zapostavljeno skupino ljudi, ki še kar ni stopila izven heteronormativnega okvirja.
No, šalo na stran, ob žgečkljivih provokacijah in bleščečem glamurju nas je kabarejev Mc Martin Dust, opozoril na korenine glasbe, ki služi kot nekakšna rdeča nit tega uprizoritvenega žanra.
Tako smo se z novimi spoznanji v petek podali še na ogled štajerskega feminističnega ZIZ kabareta, ki se skozi humorne točke in brez dlake na jeziku loteva družbenih problematik. Čeprav smo se zategnjeni in puritanski spolni vzgoji predvsem krohotali, je ta obenem naslovila nevarnost, da patriarhat resnično zeva iz vsakega dela družbe, a ga je z ironijo lažje prenašati.
Preko kabarejskega dogajanja smo se počasi spustili v svet burleske, ki ga je otvoril pogovor igralke Line Akif z newyorško burleskno ustvarjalko Peekaboo Pointe.
Vloga, ki jo prevzema občinstvo, je pri obeh dejavnostih ključnega pomena, zaradi česar pride do določene mere objektivizacije.
Peekaboo Pointe opozori tudi na malo manj glamurozne plati svojega dela.
V pogovoru je bila ob koncu izpostavljena tudi razlika med sprejemanjem golote na ameriških in evropskih odrih, saj je bila sogovornica v okviru festivala tudi gostja v Tatovih podob, tehnoburleski starih znank, kolektiva The Feminalz.
Če smo lahko na festivalu obnovile znanje o kabaretu in burleski, smo se v soboto spoznale še z ballroom kulturo, ki so jo razvile črnske in latnix kvir skupnosti v New Yorku. Gre za tako imenovane balle, na katerih ljudje tekmujejo, nastopajo, plešejo v različnih kategorijah, ki poosebljajo spolne konstrukte ter nosijo imena, ki imajo lahko zunaj scene drugačen pomen. Fem queen je poimenovanje za trans ženske, medtem ko so butch queens znotraj ballrooma gej moški.
Na slovenskem tretjem ballu, What’s the tea?, je na podlagi določenih pravil nastopajoče ocenjevala mednarodna žirija v kategorijah, kot je best outfit of the night, kjer so se morale sodelujoče samozavestno sprehoditi po pisti v najbolj fierce opravi, ki jo premorejo in z njo prepričati predvsem žirijo.
Sobotni dogodek je vodil začetnik avstrijske ballroom scene, Plenvm, katerega organizacija, Eat Slay Love, je poskrbela tudi za produkcijo.
Čeravno so za ballroom kulturo ključne skupnosti, ki povezujejo posameznice, prav tako obstajajo izzivi, ki jih je znotraj različnih družbenih okolij potrebno premostiti.
Slovenska ballroom scena je, kot rečeno, še zelo mlada, a ne za dolgo, saj je do sedaj tretji ball v Sloveniji gotovo odprl vrata novim posameznicam. Kakšen pa je ključ za vstop?
Zainteresirani so se lahko že naslednji in zadnji dan festivala učili vogue fema, stilizirane plesne forme, ki se je prvič pojavila ravno na ballih.
Plesno je bil obarvan tudi nedeljski večer, s predstavo Dioscures, v kateri španska koreografinja Marta Izquierdo Muñoz preko giba pripoveduje grško mitološko zgodbo dvojčkov Kastorja in Poluksa.
Plesni predstavi je sledil zaključni festivalski pogovor o omenjeni knjigi Kaj je tu tako malega?. V njej sta urednika zbrala prispevke, diskusije in delavnice, ki so sestavljali diskurzivni program preteklih dveh Platform malih umetnosti.
Maja Delak med pogovorom strne pomen Kaj je tu tako malega?, saj gre namreč za zbirko o sicer hipnih uprizoritvenih umetnostih, ki pa so na ta način ohranjene v stalnejši, pisni obliki. Knjigo je pri Emanatu že moč naročiti.
Da po festivalu ne bi odšle lačne domov, smo se lahko obiskovalke posladkale še z drag šovom Eat your makeup, ki so ga pripravile lokalne dregice.
Se vidimo naslednje leto, do takrat pa – be queer or be square!
___
foto: Nada Žgank
Dodaj komentar
Komentiraj