Topografija izginjajoče pokrajine
Spominjanje je emotiven in kognitiven proces, spomin pa se nanaša na družbeni in kulturni aparat, v katerem se učinek spominjanja shrani. Tako distinkcijo zagovarja Todor Kuljič v delu Kultura spominjanja, v katerem tudi vedno znova opozarja, da je danes bolj kot kadarkoli prej spomin fragmentiran, velike pripovedi se umikajo, vsaki podobi, ki jo zdajšnjost prezre, pa grozi, da bo nepovratno izginila. Evidentiranje podob, ki jih izrazito lokalno zaznamovana ideologija ne potrebuje, je prava redkost, če niso eskplicitno izpostavljene, pa se izgubljajo v poplavi brezobličnih digitalnih slik. Projekta PST in Spominski kamni, ki ju na aktualni razstavi Krize in novi začetki v MSUM predstavlja Dejan Habicht, sta poskusa topografskega evidentiranja specifičnih okoliščin obstoja današnje sprehajalne poti. Umetnik v fotografski obliki beleži stanje tega pol-spomenika, s posebnim ozirom na njegovo umestitev v prostor in zbledele kamne, ki pot markirajo. Habicht o nastajanju projektov.
Nekateri ljubljanski spomeniki so z menjavo političnega sistema in družbene klime postali popolnoma neaktualni, celo odvečni ali politično oporečni. Pri PST-ju je bila situacija drugačna in spomenik je, s spremenjenim značajem, preživel vse do danes.
O svojem reflektiranju in aktualiziranju PST-ja bo Habicht danes ob 20. uri govoril v MSUM.
Z bolj osebno zaznamovanim pogledom na preoblikovano in izrabljeno krajino pa se bo v Kinu Šiška danes predstavila Jasmina Grudnik. Njena razstava TEŠ, katere otvoritev bo prav tako ob 20. uri, nas bo skozi oči otroka popeljala med podobe šoštanjskega industrijskega okolja. O divjanju narave in človeka – avtorica razstave.
Dodaj komentar
Komentiraj