Umetnost na ulice, varnost v klube
Drage poslušalke, pozdravljene v tokratnem Kulturnem obzorniku, ki bo festivalsko obarvan. Pretekli teden se je namreč odvil Ljubljana street art festival v organizaciji Inštituta za urbana vprašanja in letošnjega koproducenta, Kina Šiška. Rdeča nit tokratnega festivala je bila povezava ulične umetnosti in trajnosti. Predvsem kako družbena, kulturna, ekonomska in okoljska trajnost vzpodbuja stičišča med raziskovalci, oblikovalci in podporniki ulične umetnosti.
V tem Kulturnem obzorniku se bomo osredotočili na dvourno turo po grafitih Šiške in delavnico Rejv utopije o ozaveščanju in varnosti klubskih izkušenj. Razstava Hidden in the underground, s katero pa naj bi se festival v nedeljo zaključil, pa je brez predhodnega opozorila odpadla. Zgodila naj bi se namreč na »skrivni lokaciji«, ki nikoli ni bila razkrita in smo o odpovedi razstave izvedeli šele po kontaktiranju organizatorjev. A to nam vseeno ni preprečilo, da se z grafiti ne bi spoznali pobližje.
Grafiti, kot jih razumemo danes, so v Sloveniji začeli nastajati pred dobrimi tridesetimi leti. Kljub temu pa so že med drugo svetovno vojno izven mestnih središč ljudje stenske poslikave v različnih tehnikah uporabljali kot medij upora, razloži vodička ture Katja Pavlič.
V petek smo se tako podali na ogled grafitov Šiške, ki ga je vodila Katja Pavlič, v organizaciji Alternative Ljubljana, ki že nekaj let vabi tuje ulične umetnike, da se s svojim delom predstavijo tudi pri nas. Zagotovo vsak pozna tisto veliko poslikavo medveda v Ulici prekomorskih brigad. Ravno tega je namreč španski umetnik Escif pred dvema letoma ustvaril po otroških risbah iz vrtca Vodmat. Zraven svoje poslikave pa je dodal še napis, »Ograja mora past!« kot podporo za zrušitev ograje na slovensko-hrvaški meji.
Ogled grafitov smo nato nadaljevali še ob tako imenovanih legalnih zidovih, katerih namen razloži Pavlič.
Na teh zidovih lahko vidimo predvsem tag-e, ene od primarnih oblik grafitov, ki se je v Ljubljani razvila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Pri njh gre za osebni stiliziran podpis umetnika, ki je vedno narejen brez uporabe šablone. Poleg taganja pa lahko na stenah prepoznamo še tako imenovane throw ups, kjer gre za hitro izdelan napis v večinoma le dveh barvah. Večjim grafitnim motivom, pa pravimo pieces. Kljub temu, pa vsa ta poimenovanja, kot poudari vodička, uporabljamo zgolj za lažjo distinkcijo grafitov le v teoriji, saj se na ulici njihove meje pogosto brišejo.
Ob ogledovanju poslikav večinoma že uveljavljenih starejših umetnikov, pa se vprašamo kako pogosto je grafitiranje med mlajšo generacijo.
Prav vsi ulični umetniki pa se seveda spopadajo tudi z brisanjem ilegalnih grafitov, torej tistih, ki dosežejo površine onkraj legalnih zidov.
Grafiti, ki pa so se na slovenskih uličnih zidovih kljub temu obdržali, kot že prej omenjeno, nastajajo šele od devetdesetih let prejšnjega stoletja. Pred tem pa so nekaj let nastajali v notranjosti različnih klubov, kjer so bili povezani predvsem z glasbo, natančneje pankom.
O klubskem življenju pa smo razmišljali tudi sami, a nekoliko drugače kot občasni pankovski grafitarji. Udeležili smo se namreč delavnice Rejv utopije o opolnomočenju mladih za varnejše nočno življenje, ki sta jo vodili Pavla Zabret in Ula Kranjc Kušlan. Projekt Rejv utopija, ste lahko sicer že spoznali v enem od preteklih Kulturnih obzornikov.
Na delavnici smo se sprva spoznale s statistiko razširjenosti spolnega nasilja in nadlegovanja v evropskih klubskih prostorih, ki jo je leta 2020 izvedla evropska platforma, Sexism free night. Gre za projekt, katerega namen je vzpostavljati dialog med organizacijami in posamezniki, ki si prizadevajo za nočno življenje brez seksizma. Glavna ugotovitev ankete je bila, da so storilci, v skoraj 91 odstotkih primerov spolnega nadlegovanja, cisspolni moški, medtem ko so njihove tarče najpogosteje cis ženske, nebinarne in transspolne osebe.
Po kratkem teoretskem delu spoznavanja s konceptom konsenza sledi še pogovorni del, kjer smo udeleženke delavnice na podlagi primerov spolnega nasilja in nadlegovanja ugotavljale kaj bi storile kot aktivne opazovalke. To so osebe, ki so nadlegovanju zgolj priča a iščejo način kako tarči pomagati, ne da bi situacijo poslabšale.
Scenariji nadlegovanja v klubih so seveda neskončni, kljub temu pa lahko v primeru, da smo mu priča, pomislimo na tako imenovan akronim 5-krat Z. Ta predstavlja različne odzive, ki jih lahko aktivna opazovalka v primeru, da je priča nadlegovanju ali nasilju, uporabi. Podrobneje ga predstavi Zabret.
Z delavnico Rejv utopije pa se je naša izkušnja festivala tudi končala, saj je nekaj dogodkov pretekli vikend žal odpadlo. Med drugim tudi nedeljska razstava Hidden in the underground. Kljub odpadli razstavi, pa si greste lahko nove grafite že zdaj pogledat na Metelkovo.
___
foto: avtorica prispevka
Dodaj komentar
Komentiraj