Leta 1600 so telo Giordana Bruna spremenili v oglje.

Približno dvajset let pred tem je Bruno predaval v Parizu. Poslušalce je navdušil s svojim izrednim spominom. Francoski kralj Henrik III naj bi postal sumničav in Bruna postavil pred sodišče, kjer bi se ta lahko branil pred očitki, da so bile njegove sposobnosti pomnenja pridobljene s čarovnijo.

V svetu, ki je bil očitno vsaj delno nezaupljiv do čarovnije in čarovnikov, je Shakespeare leta 1610 napisal dramo, v kateri se svet polepša in poboljša prav zaradi magije. The Tempest ali, slovensko, Vihar nam predstavi Prospera, s čarovniškimi močmi obdarjenega vojvodo, ki ga je, skupaj s hčerko, iz lastne države na oddaljen otok pregnal ljubosumni brat Antonio. S pomočjo uslužnega čarobnega bitja Ariel Prospero potopi ladjo, ki nosi vse njegove sovražnike. Ti so se na otoki primorani soočiti s Prosperom in svojimi povzpetniškimi nameni. Presenetljivo se vse konča dobro, grešniki se pokesajo in pravični so nagrajeni.

Lutkovno verzijo te drame si lahko danes ob 19.00 premierno ogledate na Šentjakopskem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana. Zakaj je ravno ta Shakespearjev izdelek najbolj primeren za lutkovno uprizoritev in ali sploh gre za klasično lutkovno predstavo, nam je povedal režiser predstave Jaka Ivanc.

Izjava

Zakaj še je ta drama drugačna od ostalih Shakespearjevih stvaritev, še enkrat Jaka Ivanc.

Izjava

V Celjski Galeriji sodobne umetnosti pa bo danes ob 19. uri potekala otvoritev razstave naslovljene Umetnost je pomembna, toda umetnost ni dovolj.

Naslov apelira na razliko v vlogi, ki jo je umetnost nekoč imela v prostoru nekdanje Jugoslavije in vlogo, ki jo ima danes. Država se vse bolj umika iz financiranja umetnosti, hkrati pa se negujejo in razvijajo podjetniški modeli. Namen razstave je, kot piše na spletni strani Zavoda Celeia, da skozi odnose, ki se vzpostavljajo v procesu produkcije in razstavljanja, ta postane mediator med partikularnostjo in univerzalnostjo, med javnim prostorom in aktivističnimi strategijami, med omrežji in skupnostmi.