Vse najboljše Fotogalerija STOLP

V Mariboru so marca leta 1936 ustanovili Fotoklub Maribor, katerega prvi predsednik je bil dr. Jože Goričar. Med letoma 1941 in 1945 je klub v okupiranem mestu prenehal delovati, njegova lastnina je bila zaplenjena, arhiv pa uničen. 28. decembra 1945 je potekal obnovitveni občni zbor, ki je klub ponovno postavil na noge. Fotoklub Maribor je po besedah članov edini v slovenskem prostoru, ki deluje neprekinjeno.

Letos mineva 40 let, odkar je mariborska mestna uprava Židovski stolp ob Dravi dodelila Fotoklubu za namene razstavljanja. V njem so uredili trenutno najstarejšo slovensko še obratujočo galerijo za sodobno fotografijo. Vsako leto v njem pripravijo povprečno 12 razstav, v drugih razstaviščih pa vsaj še enkrat toliko. V kletnih prostorih Fotogalerije STOLP sta nastanjena tudi uradni sedež kluba ter fototemnica za razvijanje in povečevanje črno-belih fotografij po klasičnem postopku. 

Fotoklub Maribor je danes ob praznovanju 40. obletnice priredil tiskovno konferenco, pred katero smo uspeli ujeti predsednika kluba Branimirja Ritonjo. Povedal nam je več o zgodovini kluba, ki se je ob ponovni vzpostavitvi po drugi svetovni vojni imenoval Foto in kino klub Maribor.

Izjava

Na kakšen način je bila generacija iz šestdesetih prebojna? Ritonja:

Izjava

Kako je s fotografijo v Mariboru danes? Kakšne so možnosti razstavljanja?

Izjava

Kakšen je namen delovanja Fotokluba Maribor v prihodnje? Predsednik kluba Branimir Ritonja:

Izjava

Znani so že tudi kandidati za oskarja za najboljši mednarodni film, kategorijo, ki se je do lani imenovala najboljši tujejezični film. Letošnja novost je tudi povečanje števila filmov v ožjem izboru z devet na deset, med katerimi bo žirija 13. januarja razglasila pet nominirancev, nagrado pa podelila 9. februarja. Za nominacijo je kandidiralo 93 držav, med njimi tudi slovenski kandidat Zgodovina ljubezni Sonje Prosenc. V naboru sta pristala le dva filma iz neevropskih držav, in sicer Parazit Joon-Hoja iz Južne Koreje in Atlantics režiserke Mati Diop iz Senegala.

Za konec še žalostna vest. Včeraj se je poslovil srbski pesnik, prevajalec, esejist, kritik in pripovednik Zdravko Kecman. Avtor je leta 2014 na mednarodnem Lirikonfestu v Velenju prejel tudi priznanje za ambasadorja slovenske književnosti in jezika za večletno posredovanje slovenske literature v Bosni in Hercegovini in Srbiji, poroča Slovenska tiskovna agencija. Za svoje delo je dvakrat prejel tudi nagrado za najboljšo knjigo Kočičevo pero in mednarodno književno nagrado evropski atlas. Živel in ustvarjal je v Banjaluki.

(Foto vir: Facebook Fotokluba Maribor)