Le kdo bi si mislil, da se za domnevno parkinsonovo boleznijo skriva nakriziran gospod Adolf Hitler, ki ni dobil svoje dnevno odmerjene doze opiata, imenovanega eukodal, bojda močnejšega od samega heroina. Le kdo bi si mislil, da Hitler ni velel celotnemu tretjemu rajhu: “Zbudi se!”, ampak tudi: “Ostanite budni!” To zadnje je velel zelo potiho in podtalno, saj naj bi arijska rasa predstavljala zdravo ljudstvo, zapisano k psihofizični vrhunskosti, ne pa k telesu, podvrženemu metamfetaminskim koktejlom, imenovanim pervitin.

Norman Ohler, avtor knjige Popolna omama, se je za pet let zakopal v nemške in ameriške arhive, v katerih je iskal sled prikrite zasvojenosti ne samo Hitlerja, temveč celega naroda. Več o samem nastanku, fascinaciji, boste lahko izvedel danes ob 19:00, ko se bo v Štihovi dvorani Cankarjevega doma z avtorjem pogovarjal Marcel Štefančič Jr.

Metamfetamin naj bi se že v času pred vojno prodajal kot vsakdanje živilo, predvsem pa naj bi imel močno podstat v uspešnosti bliskovitega napada a.k.a. Blitzkriega. Zadrogirana mentaliteta naj bi bila torej tista, ki je dovoljevala individuumu, da je lahko deloval v nacistični diktaturi. Pogrom nad Poljsko je tako pri vojakih sprožal evforične in ekstatične občutke, ki so jih prelevili v brezčutne pošasti. Tudi na zavezniški strani ni bilo ravno drugače. Angleže so prav tako pitali z amfetamini, Američani pa so v času korejske vojne svojim vojakom na jezik polagali pivnike, prežete z LSD-jem.

Knjiga Popolna omama se je tako že povzpela na police best sellerjev zaradi svoje nenavadne in predvsem na prvi pogled neverjetne tematike. Vendar - če pogledamo podrobneje v delovanje nacistične Nemčije - mar je res tako neverjetno? Vsi ultra ekspresionistični govori, vso zombijevsko sledenje, kot jih lahko vidimo na ohranjenem video gradivu, z drogami v ozadju pravzaprav dobijo svoj smisel. Kljub nacističnemu domnevnemu boju proti drogam je očitno z njegovim voditeljem na čelu vse stalo, dokler je obstalo, na konstruktu občutij neke druge realnosti, ki so jo narekovale kemikalije, pretakajoče se po ožiljih.

Skočimo onkraj nacistične drogeraške prizme v današnji čas. Danes, prav tako ob 19:00, Galerija Društva slovenskih likovnih umetnikov, krajše DLUL, vabi na otvoritev razstave Ugriz v času kiparke Paole Korošec in slikarke Annmarie Prah. O najnovejši postavitvi Paole Korošec, imenovani Ugriz, nam je več povedala umetnica sama.

Izjava

Kakšen je odnos med ugrizom in njegovo prvinskostjo? 

Izjava