Pozdravljeni v zadnjem novembrskem tednu. S sivino neba smo uskladili depresivnost naše prve novice. V petek nas je presenetila vest, da Inštitut za novejšo zgodovino s 1. decembrom 2019 zaradi varčevalnih ukrepov zapira knjižnico. Novico so sporočili na svoji spletni strani in jo delili na Facebooku. Strokovna knjižnica Inštituta za novejšo zgodovino, krajše INZ, je po besedah inštituta najpomembnejša zgodovinopisna zbirka o zgodovini dvajsetega stoletja na Slovenskem. Njena zaprta vrata bi za raziskovalce zgodovine  predstavljala oviro pri vpogledu v relevantne informacije.

Inštitut za novejšo zgodovino, rožnata zgradba na Kongresnem trgu, ki jo imamo na levi, če se nahajamo ob Slovenski cesti in je za nami Parlament Pub, je javni zavod, ki raziskuje zgodovinsko obdobje od srede 19. stoletja do sodobnosti. Knjižnica poleg knjig o novejši zgodovini Slovenije in sveta vsebuje tudi Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice in  t. i. D-fond, ki je za časa Jugoslavije veljal za sporno gradivo protikomunistične narave in bil posledično nedostopen širši javnosti.

Svojo vizijo omenjeni raziskovalni javni zavod strne z besedami, citiramo: »Inštitut vzpostavlja vse tiste dejavnosti, ki so nujne za učinkovito izvajanje raziskovalne dejavnosti – vzdržuje specializirano knjižnico za obdobje novejše zgodovine, oblikuje raziskovalno infrastrukturo z modernimi tehničnimi sredstvi. V izpolnjevanju svojega poslanstva sledi načelu javnega interesa, deluje javno, ob doslednem upoštevanju znanstvene metodologije in načel historiografskega raziskovanja. Upoštevaje svojo strokovno področje sodeluje v presoji in raziskovanju pomembnih družbenih vprašanj, ki jih postavijo državni organi in organizacije ter civilna družba.« Konec citata.

Po informacije smo se seveda obrnili neposredno na Inštitut za novejšo zgodovino, ki letos praznuje 60 let delovanja. Direktor Jure Gašparič, ki je bil izbran na podlagi javnega razpisa in je letos 1. oktobra na vodilnem mestu nasledil Damijana Guština, je bil po telefonu nedosegljiv, na naše vprašanje glede varčevalnih ukrepov in odločitve za zaprtje dostopa do najpomembnejše zgodovinopisne zbirke o zgodovini dvajsetega stoletja na Slovenskem pa nam je odgovoril po elektronski pošti. Citiramo: “Žal je problem globlji, pri tem pa ne gre za varčevalne ukrepe, kakor je pomotoma zapisano na spletu. Resni strukturni in finančni problemi tarejo INZ, novo vodstvo pa se je z njimi presenečeno soočilo pred mesecem (kot direktor sem s svojo ekipo nastopil 1. 10.). Zdaj skušamo rešiti, kar se da, in smo v bistvu zadovoljni, da bo knjižnica ostala celovita v okviru INZ, dostopna našim raziskovalcem, deloma (najbrž ob najavi, odvisno od situacije na novi lokaciji, kamor se selimo) pa tudi drugim raziskovalcem. V bistvu je med vsemi sanacijskimi ukrepi, ki jih tudi ministrstvo pričakuje od nas, ta - o bolj omejenem dostopu do gradiva - še najbolj mil, raziskovalci bodo plačali večjo "ceno". A mi je seveda jasno, da to najbolj zanima javnost.” Konec citata.

Več o zaprtju knjižnice nam bo Gašparič povedal jutri.

Ob poslednjih dneh knjižnice in novembra pa koraka tudi poslednji dan avdicij redakcij in lektorske službe Radia Študent. Redakcija za kulturo in humanistične vede vas torej tokrat res poslednjič toplo poziva k prijavi. Ko smo prejšnji ponedeljek poročali, da gre za zadnji dan, smo lagali, saj gre za zadnji dan šele danes. Zatorej lahko s prijavo odlašate zgolj še nekaj ur. Poziv in s tem zaključek današnjih Kulturnih novic vam zapoje naša dvorna poetinja Kristina:

Izjava