Življenje v obdobju prenosov v živo
Pozdravljeni v Kulturnih novicah! Ko je koronavirusna epidemija najprej posameznike, potem pa tudi kulturne organizacije in dogodke prisilila v odhod, je bilo spletno pretakanje video vsebin že vseprisotno. Pretočne storitve že dolgo niso več omejene zgolj na pasivno nalaganje medijskih vsebin s strežnikov telekomunikacijskih korporacij, ampak so na internetu porodile tudi fenomen pretakanja v živo, ki je bilo pred prisilnim prehodom vsega kulturnega življenja na digitalne platforme dostopno sleherniku. Danes bomo v Kulturnih novicah predstavili kratko zgodovino spletnega pretakanja v živo in njegov morebitni potencial v trenutni krizi.
Za rojstvo pretakanja v živo v današnji obliki velja koncert glasbene skupine Severe Tire Damage iz Palo Alta, ki so jo ustanovili štirje piflarji, zaposleni pri informacijsko-tehnoloških podjetjih Apple Computers, DEC System Research in Xerox PARC. 24. junija 1993 se je četverica odločila, da bo zadžemala kar na delovnem mestu, njeni inženirski kolegi pa so moment izkoristili za preizkus svoje nove tehnologije. Skupina je nadaljevala s prenosi v živo iz raznih garaž in s teras, že leto pozneje pa je na koncertu v Dallasu odprla za Rolling Stonese. Dogodek so prvič v zgodovini v živo prenašali tudi tisočglavi internetni publiki.
A pretakanje v živo je vse do leta 1995 ostala precej nepoznana in nasploh postranska dejavnost. Takrat pa je pod okriljem izvršnega direktorja Microsofta, Roba Glaserja, nastalo podjetje Real Networks. Podjetje se je ponašalo z RealPlayerjem, enim prvih pretočnih medijskih predvajalnikov, in je še istega leta posnelo prvi športni dogodek, v živo prenašan na internetu - tekmo Seattle Mariners proti New York Yankees. RealNetworks je iznašel tudi platformo RealVideo, eno prvih, ki je omogočala komercialno prenašanje video vsebin.
Možnost javnega prenašanja je vsem svojim uporabnikom omogočil YouTube leta 2011 in od takrat razširjenost te dejavnosti samo še narašča. Po zgledu YouTuba sta prenašanje v živo kmalu omogočila tudi Twitter in Facebook. Twitterjeva aplikacija Periscope je imela leta 2015 že 10 milijonov registriranih uporabnikov, leto prej pa je video prenose začel omogočati tudi Facebook, ki je do leta 2018 zabeležil 3,5 milijarde pretokov v živo. Tudi ostale družabno-medijske korporacije so uvidele, da priljubljenost živega pretakanja vztrajno narašča, zato so se lotile izdelave primerne tehnologije, ki bi ga olajšala.
Preden nas je COVID-19 zaprl med štiri stene, so prenašanje v živo uporabljali na mnogih konferencah, sejmih in razstavah. Vsa večja družabna omrežja pa so ugotovila, da dejavnost prinaša dobiček tudi na individualni ravni. Prenašanje v živo ima danes popoln tržni potencial ‒ odpira veliko možnosti za oglaševanje, produkcija pa je zelo poceni in dostopna vsakomur.
Ben Lupo, ki je na platformi za prenašanje video igralnih vsebin Twitch.Tv poznan kot Dr. Lupo, je za New York Times povedal, da se je med epidemijo njegovo občinstvo povečalo za 31 odstotkov. Citiramo: “Odkar se preživljam z oddajanjem v živo, že itak ostajam ves čas doma in prakticiram socialno distanciranje. Zdi se, da si je v teh časih nemogoče zamisliti bolj profitabilno delo.” Konec citata. Lupa so že pred epidemijo sponzorirala tri največja tehnološka podjetja na svetu - Microsoft, Facebook in Google ‒ in se s tem okoristila za milijarde, saj video igre postajajo osrednji steber ne samo prenosov v živo, ampak tudi zabavne industrije na splošno.
Kako pa je z dejavnostjo pretakanja v živo v Sloveniji? Pogovarjali smo se z Ugom Sambijem, ki v prostem času prenaša na platformi Twitch.tv. Sambi nam je povedal, kaj je vsebina njegovih prenosov, kdo jih gleda in kako je na njegovo dejavnost vplivala koronavirusna epidemija:
Kako pa na prenašanje v živo gleda slovensko občinstvo? Več o tem Sambi:
Ali predstavljajo pretoki v živo nekakšen potencial za demokratizacijo kritičnih diskurzov?:
Kaj pa so ovire za popularizacijo te dejavnosti pri nas?
Kulturne je streamal Matej.
Dodaj komentar
Komentiraj