Županova Micka ali počasnost kulturnega sistema
Današnji dan mineva v znamenju 227. obletnice prve uprizoritve Županove Micke. Slovensko komedijo, ki je v bistvu priredba avstrijske drame Poljski mlin, je Linhart na današnji dan leta 1789 postavil na oder Stanovskega gledališča in tako poskrbel za prvo uprizoritev v slovenskem jeziku.
Tej obletnici na čast bo Rozinteater uprizoril novo epizodo Velikega porodnega odmaševanja. Dogodek se bo zgodil v dvorani Kulturnega doma Franceta Prešerna v Ljubljani. Odmaševanje bo tematiziralo odgovor vlade na pobudo, da bi v Ljubljani postavili spomenik Antonu Tomažu Linhartu. Spraševali pa se bodo tudi, zakaj smo Slovenci tako nori, da od te države sploh še kaj pričakujemo. Glavni pobudnik projekta Andrej Rozman Roza nam je zaupal, kaj lahko pričakujemo od njegovega odmaševanja.
Ekipa želi ustvariti tudi kvazi televizijski program TV Micka, s katerim želijo nekoč prepričati državnike, da potrebujemo Linhartov spomenik. Hkrati pa upajo, da bo tak program dosegel odgovorno obnašanje naših politikov. Roza poudarja, da je ta del projekta še v povojih in da je njegova realizacija zaenkrat še bolj stvar naivnosti. Povedal nam je tudi, kaj je po njegovo narobe v razvoju slovenske kulture.
Roza dodaja, da je slovenski kulturni prostor popolnoma zanemaril otroški filmski program in da ima veliko željo, da bi se to v prihodnje spremenilo.
V Cirkulaciji 2 pa se bosta zvečer eden za drugim odvila dva dokaj različna si projekta. Boštjan Čadež bo predstavil svoj računalniški projekt, skozi katerega raziskuje modernistične kompozicije in tako ustvarja abstraktne vzorce, ki so plod preprostih algoritmov. S tem v slovenskem prostoru odpira novo, mnogim še nepoznano sodobno sfero umetnosti.
Drugi projekt je naslovljen Autobiographical animal, katerega avtorica je umetniška skupina DivinaMimesis. Ta performativni projekt obljublja razstavitev otrokove zavesti v pokrajino in njegovo soočenje z avtomatizmi in brutalno vseprisotnostjo smisla.
Namen njihovega projekta je izpostaviti gledalca njegovi težnji po beleženju. Kaj ekipa s tem sploh misli, smo povprašali člana DivinaMimesis Jana Krmelja.
Ministrstvi za kulturo Slovenije in Češke pa sta končno uspeli doseči, da se bodo izbrana arhitekturna dela Jožeta Plečnika potegovala za vpis na seznam kulturne dediščine Unesco. Med izbrana dela sodijo Narodna in univerzitetna knjižnica, Žale, cerkev v Šiški, Emonska cesta, regulirana struga Ljubljanice in praška cerkev Srca Jezusovega.
Sodelovanje Slovenije in Češke sicer poteka že od leta 2011, a so do skupne točke uspeli priti šele letos. O počasnosti tega postopka govori že dejstvo, da so na Ministrstvu za kulturo svojo delovno ekipo izbrali šele dve leti po začetku sodelovanja. Ali se bodo Plečnikova dela vpisala na seznam, bomo lahko izvedeli v letu 2018.
O tem smo želeli povprašati ljudi zaposlene v Plečnikovi hiši ali pa na Ministrstvu za kulturo, a odziva nismo dobili, zato za konec poslušajmo, kaj je o našem radiu povedal Andrej Rozman Roza.
Čist alternativne kulturne novice je za vas pripravil Benjamin Zajc.
Dodaj komentar
Komentiraj