Bojišče s pozabljenimi koščki miru
Obiskali smo Slovensko mladinsko gledališče, kjer smo si ogledali predstavo Umetnost vojne/Umetnost miru. Pred nami so se v uri in pol zvrstili prizori, ki so prikazovali vojno v vsej svoji kompleksnosti. Služenje obveznega vojaškega roka za mlade od 18. leta naprej, spremljanje družin, ki morajo zapustiti svoje domovine in vpogled v osebne krize posameznikov, ki preživljajo vojno. Pretresljiva predstava je nastala v okviru Mladega Mladinskega, programa Slovenskega mladinskega gledališča. Ustvarili so jo mladi igralci in igralke pod režiserskim očesom Ane Duša.
Ob odhodu iz dvorane se v naših glavah odvije mnogo misli, naših občutij ni moč reducirati na eno besedo. Zato so to za nas storili ustvarjalci uprizoritve.
Vse to in še več lahko pričakujete od nove predstave Umetnost vojne/Umetnost miru. Če nas na začetku predstave slučajno zavede evforični rojstnodnevni žur, se ta kmalu sprevrže v grozljive vojne prizore.
O ustvarjanju predstave smo se pogovarjali z mladimi igralci Fedjo Boldyrevim, Erin Bregar Sabolić, Markom Engelmanom, April Kotnik in Natanom Pajićem ter z režiserko Ano Duša.
Program Mlado Mladinsko temelji na principu snovalnega gledališča, ki od igralca zahteva več poseganja v samega sebe kot klasična drama. Ob začetku dela ni literarne predloge, nefiksen tekst v procesu tvorijo vsi udeleženi. Natan Pajić pojasnjuje, kako so se tega lotili.
Pajić nadaljuje, da je čar snovalnega gledališča ravno soustvarjanje. Pomembno je, da se pri zgodovinskih, še posebej vojnih temah ne vržemo kar v uprizarjanje gledalcu nedosegljivih občutkov, temveč naprej zberemo material in na vse načine raziščemo temo, o kateri bomo govorili.
Svojo vlogo pri snovalnem projektu, v katerem sodeluje z mladimi, nam predstavi še režiserka Ana Duša.
Marko Engelman in Natan Pajić se strinjata, da je pri tvorjenju prizorov, ki obravnavajo občutljivo in pretresljivo tematiko, nujna medsebojna povezanost. Čutita, da je povezanost med ustvarjalci nekaj vseprisotnega.
Ustvarjalci so se odločili k temi vojne pristopiti univerzalno. S tem so se izognili ideološkemu opredeljevanju, poudarjali pa občutek utesnjenega vojnega stanja, za katerega se v predstavi zdi, da ga vsi liki enako intenzivno doživljajo. To emocijo je težko ponotranjiti, še težje pa jo je prenesti v uprizarjanje povsem realističnih vojnih spominov. Fedja Boldyrev, Marko Engelman in Erin Bregar Sabolić so izbirali različne igralske pristope.
Zaradi vseh grozljivih prizorov, na čelu s spremljanjem, kako se liki prilagajajo vojnim razmeram, je vojna na odru povsem živa. Tako je gledalec spodbujen, da v vsem tem kaosu sam poišče umetnost miru. Sodelujoči nam povedo, v katerih prizorih sami najbolj začutijo mir.
Pomembno je govoriti o grozotah vojne, še pomembneje je znotraj vojne najti trenutke miru. Pomembno pa je tudi omogočiti mladim prostor, da se umetniško izražajo in izpopolnjujejo.
Mladi ustvarjalci so prvič sodelovali s profesionalnim gledališčem in njegovimi zaposlenimi. Tako so vstopili v mehanizem teatra še kot naturščiki in zdaj ga seveda doživljajo drugače kot prej, nadaljuje Pajić.
No, če morda ni ravno ceneje, se gotovo splača obiskovati vsaj nekatera gledališča, komentira Engelman.
Glavne sestavine predstave Umetnost vojne/Umetnost miru so gotovo inovativnost v prizorih, medsebojno poslušanje tekom procesa nastajanja uprizoritve in pa tudi igralska prepričljivost. Slednja se denimo kaže v upodobitvi predanega mladega vojaka Amirja v izvedbi Natana Pajića in v intenzivnosti giba April Kotnik. Mladim so bili v podporo tako v procesu nastajanja predstave kot na odru člani igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča, Blaž Šef, Janja Majzelj, Vito Weis in Matej Recer. Vsi skupaj so vojno stanje premierno ilustrirali 20. januarja, kmalu pa bo znano, kdaj bodo zopet na bojišču.
*
Vehementno je pisala Tia, mirila pa jo je Nastja.
*
Foto: osebni arhiv
Dodaj komentar
Komentiraj