»Če želimo, da se zgodovina piše v našem imenu, jo moramo pisati same«
Petega marca smo se vse omenjene v Stari mestni elektrarni zbrale na podelitvi nagrad društva Mesto žensk, ki so bile letos podeljene že sedmič. Junakinjam so podelili nagrade ženske o ženskah. Dvorano je napolnilo feministično praznovanje. V pričakovanju razglasitve nagrajenk smo nihale med spodbudnim aplavzom in osuplostjo ob pevskih vložkih sopranistke Irene Preda.
Kot je pri dotični nagradi v navadi, je letošnje nagrajenke izbrala komisija, sestavljena iz lanskih prejemnic nagrade – Gibanje za pravice Palestincev, Andreja Rafaelič, Kristina Božič, Lilijana Burcar in Kolektiv ZIZ. Izbirale so med 69 letošnjimi nominacijami in več kot 400 nominacijami skupno, saj se te skozi leta ohranjajo. Nagrado so letos prejele dolgoletna urednica založbe Sophia in revije Borec Tanja Velagić, Delovni odbor za feminizem – DoFem Študentskega društva Iskra, komparativistka in književna prevajalka Katja Zakrajšek, raziskovalka na področju socialne in solidarnostne ekonomije Karolina Babič ter borka za človekove pravice Anuška Podvršič.
Poleg njih je posebno posthumno nagrado ženske o ženskah prejela tudi Zofka Kveder, letos namreč obeležujemo 100-letnico njene smrti. Ob tej priložnosti smo članice občinstva prisluhnile izbranim odlomkom njenih besedil v interpretaciji trenutno delujočih ustvarjalk.
Vsako leto nagrada odpira razmislek o tem, katere oblike dela in angažmaja so v družbi prepoznane kot pomembne. V delovanju nagrajenk se prepletajo teorija, kulturna produkcija in družbeni aktivizem. Velik del njihovega dela se odvija na ravni idej, diskurza in interpretacije, kjer nastajajo prakse, ki družbo spreminjajo predvsem skozi znanje, razpravo in kritično refleksijo.
Nagrajenka Karolina Babič, doktorica filozofskih znanosti ter raziskovalka in svetovalka na področju socialne in solidarnostne ekonomije, pri tem opozori na ključno povezanost dveh principov delovanja, ki sta potrebna za celostno razumevanje problematike.
Babič se kot članica Združenja CAAP – Centra alternativne in avtonomne produkcije v Mariboru že vrsto let posveča razvoju zadružništva, socialnega podjetništva in drugih alternativnih družbeno ekonomskih praks. Z njo sva govorili o tem, kakšen potencial imajo takšne oblike organiziranja za pravičnejšo ekonomijo.
Vprašanje pravičnejše družbe ni povezano le z ekonomskimi modeli in načini organizacije dela. Družbene neenakosti se oblikujejo tudi v kulturnih in simbolnih okviriih – z zgodbami, ki jih beremo, glasovi, ki jih slišimo, in s tistimi, ki ostajajo preslišani. Prav zato se razmislek o družbenih spremembah nadaljuje tudi na področju kulture in jezika.
O tem spregovori nagrajenka Katja Zakrajšek, nagrajena prevajalka, ki slovenskim bralcem odpira vrata v manj zastopane literarne tradicije in glasove. Literaturo razume kot prostor, kjer se ne oblikujejo le estetske izkušnje, temveč tudi družbena občutljivost. Poleg prevajanja se posveča tudi družbenokritičnemu pisanju in aktivizmu.
Prevajanje in branje zgodb z roba kanona po njenem pogosto odpirata prostor za razmislek o neenakostih, zgodovinskih krivicah in prezrtih perspektivah. Govorile smo o tem, kako lahko literatura širi našo politično in etično imaginacijo ter zakaj se zdi, da sta literarno delo in družbeni angažma pogosto tesno prepletena.
Razmislek o družbenih neenakostih se na podelitvi nagrade ženske o ženskah ne ustavi le pri ekonomiji ali kulturi. Pomembno vlogo pri razumevanju družbenih razmerij imajo tudi pravni mehanizmi in vprašanje, kako se človekove pravice uresničujejo v praksi – še posebej pri posameznikih in skupinah, ki so pogosto potisnjeni na rob.
Anuška Podvršič je univerzitetno diplomirana pravnica z dolgoletnimi izkušnjami na področju varovanja človekovih pravic in pravne pomoči ranljivim skupinam. Med letoma 2021 in 2023 je bila koordinatorica Pravne mreže za varstvo demokracije, kjer je posameznikom pomagala pri razumevanju njihovih pravic ter sodelovala v pravnih postopkih zoper odločitve državnih organov, ki so posegale v človekove pravice. Ukvarja se tudi z vprašanjem omejevanja pravic oseb v socialnovarstvenih zavodih. V svojem zahvalnem govoru je izpostavila, kakšen pomen ima v družbi možnost, da posamezniki izrazijo nestrinjanje, se organizirajo in aktivno branijo svoje pravice.
Nagrajenke nas opominjajo, da moramo družbene problematike opazovati v njihovem prepletanju, če jih želimo razumeti celostno. Izpostavljajo, da ekonomija, kultura, pravo in politika niso ločena področja – neenakosti, ki se kažejo v enem prostoru, se pogosto odražajo tudi v drugem. Na to opozarjajo tudi v nagrajenem kolektivu DoFem Iskra, kjer poudarjajo, da se različni boji za pravice med seboj dopolnjujejo.
Kolektiv DoFem Iskra, ki že vrsto let organizira proteste za 8. marec in sodeluje v različnih družbenih pobudah, sva vprašali, zakaj v svojih zahtevah pogosto skupaj naslavljajo feministične, delavske in reproduktivne pravice ter zakaj se jim zdi pomembno, da se te teme razumejo kot medsebojno povezane.
Nagrada ženske o ženskah je odgovor na sistematične izbrise žensk, njihovega dela in dosežkov iz zgodovinskega kanona. Kako njihovo pomembnost razumejo prejemnice?
Kot poudarjajo same organizatorke podelitve nagrad: »Če želimo, da se zgodovina piše v našem imenu, jo moramo pisati same.« Podelitev nagrad ženske o ženskah tako ni le priznanje posameznicam in kolektivom za njihovo delo, temveč predvsem odpira prostor za razmislek o širšem družbenem kontekstu, v katerem njihovo delo nastaja. Nagrajenke delujejo na različnih področjih – od raziskovanja ekonomskih alternativ in kulturne produkcije do pravnega zagovorništva in družbenega organiziranja – njihove prakse pa kažejo, da se pomembni družbeni premiki pogosto oblikujejo prav na presečiščih teh področij. Letošnji izbor tako ponovno opozarja na pomen vztrajnega, pogosto manj vidnega dela, ki prispeva k širjenju prostora za enakost, kritično refleksijo in družbeno odgovornost.
Zgodovino sta v svojem imenu pisali vajenki Lara DB in Lara R.
Dodaj komentar
Komentiraj