Delo kot vsako drugo
Drage poslušalke, pozdravljene v Kulturnem obzorniku. Danes bomo krmarili po različnih vidikih seksualnega dela v Sloveniji. Če pomislimo, hitro ugotovimo, da o seksualnem delu niti ne vemo prav veliko.
Takšno definicijo seksualnega dela poda Živa Gornik, magistrska študentka etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Čeprav se zdi njena definicija zelo preprosta, so predsodki o seksualnem delu še kako živi.
Seksualno delo mora biti po mnenju nasprotnikov tovrstnega dela strogo regulirano. Najprej seveda zato, da se prepreči širjenje »nemoralnosti«. Drug pogost razlog pa je zaščita seksualnih delavk ali delavcev pred izkoriščanjem. V Sloveniji, kot v številnih drugih evropskih državah, je seksualno delo tudi s tem razlogom dekriminalizirano. Kar preprosto povedano pomeni, da je njegova nemoralnost tolerirana, a nejevoljno: seksualne delavke nimajo delavskih pravic. Različne sodobne pristope k regulaciji seksualnega dela povzame Leja Markelj, doktorska študentka študij spolov in raziskovalka na Mirovnem inštitutu.
Zaradi večno nasprotujočih si mnenj o seksualnem delu so osebe, ki se z njim ukvarjajo, deležne nemalo stigme.
Veliko predstav o seksualnih delavcih temelji na predsodku, da seksualno delo opravljajo predvsem cisnormativne osebe ženskega spola. Raziskava o poklicnih tveganjih v seksualnem delu na presečiščih političnega okvira in družbene stigme, ki so jo v sklopu projekta ORIS opravili na Mirovnem inštitutu, pa kaže, da to ni res, pove direktor inštituta in vodja raziskave, Iztok Šori.
Kot specifično demografsko skupino seksualnih delavk in delavcev, na katero morda ne pomislimo, lahko omenimo študentsko populacijo, ki jo je v svoji diplomski nalogi raziskovala Gornik.
Po besedah sogovornikov torej ne smemo potegniti preuranjenih zaključkov o zastopanosti oseb različnih spolov znotraj seksualne industrije. Prihaja pa do razlik pri recepciji seksualnih delavcev glede na spolne in seksualne razlike.
Trdovratna prepričanja o grešnosti, umazanosti in sploh vsakršni neustreznosti seksualnega dela pa vplivajo na zakonodajo, ki ureja tovrstne prakse in je, kot pravi Šori, neustrezna. Dopolni ga Markelj.
Pomanjkljiva zakonska ureditev seksualne delavce izpostavlja večjemu tveganju nasilja, ki je povezano z njihovim delom. Ena od neformalnih možnosti zaščite seksualnih delavcev je, da se združujejo v sindikatom podobne organizacije, vendar to v Sloveniji ni pogost pojav.
Svetovni splet ni zgolj mesto, kjer se seksualni delavci povezujejo med seboj, temveč na različnih platformah nudijo tudi svoje storitve. S pojavom digitalnih storitev pa se je prav tako povečalo število različnih storitev, ki jih nudijo.
Digitalne storitve so po besedah Žive Gornik še posebej priljubljene med seksualnimi delavci študenti.
OnlyFans je v splošni javnosti najbolj poznana platforma, ni pa edina. Zaradi mnoštva kanalov, ki omogočajo deljenje erotičnih vsebin, se veliko seksualnih delavcev identificira kot ustvarjalci vsebin.
Kljub navidezni neomejenosti digitalnega sveta pa platforme niso povsem neregulirane, kar ima različne posledice za delo seksualnih delavcev. Predvsem večje platforme, ki so v lasti Američanov, so dolžne upoštevati zakon Fosta-sesta, ki eksplicitno prepoveduje oglaševanje seksualnega dela na spletu.
Zakon Fosta-sesta je prišel v veljavo predvsem z namenom, da bi preprečili spletno trgovanje z ljudmi. Seksualno delo in trgovino pa pogosto neupravičeno enačimo.
Čeprav pogosto govorimo o liberalizaciji družbe preko svetovnega spleta, lahko ob primeru seksualnega dela ugotovimo, da to ne drži. Podobno kot nekoč na uličnem vogalu se nasilne prakse in diskriminacija vršijo tudi v digitaliziranem svetu.
Naslovnica: vir
Dodaj komentar
Komentiraj