Morda je naključje, morda pa tudi ne, da le dan po velikonočnih praznikih, ki posebno pozornost posveča tudi kokošjim jajcem, v galerijo Kapelica prihaja belgijski konceptualni umetnik Koen Vanmechelen, ki se s tematiko multikulturne in kozmopolitske identitete ukvarja na biološki, pravzaprav genetični ravni. Ali povedano drugače, Vanmechelen v že dvajset let trajajočem projektu Cosmopolitan Chicken genetsko križa različne pasme kokoši iz različnih držav, vse to pa počne, da bi prišel do ene same kozmopolitske kokoši. Eno izmed takšnih križanj, sicer že 17. po vrsti, bo tudi križanje slovenske štajerske kokoši s kozmopolitsko Mechelse Senegal, križanje, ki bo oblikovalo novo pasmo Mechelse Styrian. O tem, kako poteka ta famozni in svetovno priznani projekt, je za kulturne novice Radia Študent spregovoril kar sam avtor.

/////////////////////////////////////////////////////////////

IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU

//////////////////////////////////////////////////////////////

Prav zato, ker Vanmechelenovo umetniško ustvarjanje odpira številna ne samo umetniška in znanstvena, temveč tudi politična in etična vprašanja in ker se avtor v ta namen poslužuje številnih medijev, smo Vanmechelena povprašali, na kakšen način bo projekt predstavil v galeriji Kapelica.

/////////////////////////////////////////////////////////////

IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU

//////////////////////////////////////////////////////////////

Vprašanja o enem in mnogem, istem in različnim pa si bodo ob petih popoldne postavljali tudi na Fakulteti za družbene vede, kjer bo pod naslovom Migrant ali nomad? (De)subjektivacija skozi prakso in procese sodobnih 'migracij' potekal zdaj že tradicionalni Antifa seminar. V pogovoru z Andrejo Vezovnik in Jasmino Založnik bodo o problemu migracije in ženske subjektivitete spregovorile Marina Gržinić, Mirjam Hladnik Milharčič in Eva Bahovec, pri čemer pa bo diskusija za izhodišče privzela razliko med migrantom in nomadom, kakor jo vpelje italijanska feministka Rosi Braidoti [rozi brajdoti]. O kakšni razliki govorimo in kakšne širše politične potenciale ima nomad, na kratko Andreja Vezovnik.

/////////////////////////////////////////////////////////////

IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU

//////////////////////////////////////////////////////////////

Tik pred zaključkom redakcije pa smo v uredništvo prejeli tudi javno pismo zunanjih ožjih članov delovne skupine za posodobitev javnih zavodov v kulturi, dr. Boruta Smrekarja, Mitje Rotovnika in dr. Vesne Čopič, ki so sodelovali pri Osnutku sprememb Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi, katerega javna razprava se je zaključila 25. marca. V pismu so avtorji izrazili nestrinjanje z nekaterimi predlogi v osnutku, prav tako pa so zapisali, da njihovi predlogi v končni različici osnutka niso bili upoštevani. O samem pismu bomo še poročali, zato na tem mestu povzemamo nekaj ključnih trditev. Avtorji se namreč ne strinjajo s preverjanjem sposobnosti že zaposlenih umetnikov in strokovnjakov; z 10-odstotnim zmanjšanjem sredstev na podlagi arbitrarne presoje ministra o slabem delu zavoda; z uzakonitvijo nestabilnega financiranja javnih zavodov z zmožnostjo medletnega spreminjanja višine; z opustitvijo predlaganega nadzornega mehanizma nad nezakonitim ravnanjem politike pri imenovanju direktorja javnega zavoda in z nekonsistentnim poseganjem v paket delovnopravne ureditve, kot so ga pripravili v delovni skupini.

Kulturne novice je barval Robert Bobnič.