Franja on my mind
Pred skoraj dvema tednoma, v sredo, 16. oktobra, smo obeleževali mednarodni dan slovarjev, ob katerem pa je svoje prvo desetletje obstoja praznoval nam in vam verjetno dobro poznan slovarski portal Fran. Portal že deset let vodijo, dopolnjujejo in širijo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Šest oddelkov inštituta se poleg slovarskega dela ukvarja z raziskavami raznolikih področij jezikoslovja, jezikovnim in terminološkim svetovanjem ter pripravo novih pravopisnih pravil. Pred tremi leti pa so vzpostavili tudi slovarski portal Franček, namenjen zlasti šolarkam.
Na Franu lahko brskate med gesli 45 slovarjev, od splošnega in pravopisnega do terminoloških in etimoloških, z izjemo nekaterih zgodovinskih pa so predvsem enojezični. Na inštitutu so zato ob Franovi 10-letnici zagnali sestrski portal Franja, ki je poimenovan po meščanski političarki Franji Tavčar. O portalu Franja smo se pogovarjali s predstojnikom inštituta Kozmo Ahačičem.
Franjini spletni slovarji temeljijo na dvajsetih tiskanih dvojezičnih slovarjih evropskih in klasičnih jezikov, za katere so po eni strani morali od posameznih založb pridobiti avtorske pravice, po drugi pa obsežne slovarje z različnimi pristopi k slovaropisju prenesti v dostopno digitalno obliko.
Čeprav zaenkrat še ni popolna, bo tako kot 10-letni Fran tudi Franja kot nepogrešljivo orodje slovenščine v prihodnosti rasla in se dopolnjevala. Upamo, da bodo z nastankom novih ali digitalizacijo starih slovarjev na vrsto prišli tudi kateri od neevropskih svetovnih jezikov, izmed evropskih pa denimo jeziki naših zahodnoslovanskih sestričen.
Morda ste pomislili, da bo Franja konkurirala katerim od že obstoječih večjezičnih spletnih slovarjev, kot sta Pons ali Glosbe. Vendar ti portali temeljijo zlasti na strojnih prevodih, umetni inteligenci ali združevanju različnih slovarjev. Takšni tuji portali pogosto prav tako ne izhajajo iz slovenščine, zaradi česar je v slovarskih geslih in prevodih več napak. Ahačič pojasni, kaj lahko pričakujemo od kvalitetnega dvojezičnega slovarja.
Na inštitutu si prizadevajo za še boljše dvojezične slovarje, ki so toliko pomembnejši v času velíkih jezikovnih modelov in drugih jezikovnih tehnologij. Kako pa Ahačič v tem kontekstu razume vlogo Franje za slehernega uporabnika?
Do Franje lahko dostopate z bratskega Frana ali na povezavi franja.eu, kjer imate več možnosti brskanja.
Hitrost pa ne odlikuje samo delovanja portala, ampak tudi sam Inštitut Frana Ramovša. Vendar, kot pojasni Ahačič, pri njegovem razvijanju ni šlo brez določenih izzivov.
Za konec Ahačič ovrednoti doseg jezikovnih portalov in njihov vpliv na slovensko jezikovno kulturo ter jezikovno rabo.
Na portalu Franja vas tako brez naročnine ali oglasnega onesnaževanja čaka preverjeno in bogato besedišče kopice jezikov. Sedaj lahko bolj zanesljivo preverjate prevode, ki bi jih sicer naprtile strojnemu prevajalniku.
Komentarji
Zakaj Ahačiča nista vprašala, kdaj bodo na Franu popravili napako glede spola samostalnika "ljudje", ko vendar vse vemo, da se spodobi in je pravično vsaj v polovici primerov uporabiti za "ljudje" žensko obliko, "tiste ljudje".
?
Samostalnik "ljudje" zajema ženske, moške in vse več ostalih. Ker je žensk in moških čez palec približno enako, bi morali za samostalnik "ljudje" enkrat uporabiti žensko in drugič moško obliko. Enkrat "ljudje so šli ..." in drugič "ljudje so šle ..." Le tako se bomo rešile patriarhalne jezikovne hegemonije. Tako vsaj sklepam po vzorno izpeljanem stavku "Sedaj lahko bolj zanesljivo preverjate prevode, ki bi jih sicer naprtile strojnemu prevajalniku."
Lektorji_/#ce in lektorice/&_ji Radia Študentke in Radia Študent orjejo pravično ledino.
frančka, ne bodi klovn. Samostalnikom nihče ne spreminja spolov, tudi RŠ lektorji ne. Nikjer ne boš videl - evo, tule predvidevam da si moški - da bi pisali o "tisti dekletu" al karkoli je že fever dream v tvoji betici.
Ziher ti štil v šupku preprečuje tudi uporabo druge moške sklanjatve, kaj?
Samo jakooo! Pa kje dobite tote underground komade?
Moje sklepanje je naslednje: radio poslušamo poslušalke in poslušalci. Skupaj sestavljamo poslušalstvo, občinstvo, občestvo, najširše gledano smo skupaj ljudje. Torej če se avtorja oddaje v citiranem stavku naslavljata na poslušalstvo (širše, na ljudi), bi bilo logično, da zapišeta "ki bi jih sicer naprtili strojnemu prevajalniku". Če zapišeta "... naprtile ...", se naslavljata samo na ženski del poslušalstva. Predvidevam, da sta uporabila "naprtile" zato, da bo pravično porazdeljeno, enkrat ženska oblika, drugič moška. Po analogiji, seveda karikirani, bi morali izmenično pisati tudi "ljudje so šli" in "ljudje so šle".
Upal sem, da se bo strokovno odzval kakšen RŠ lektor/ica, da pojasni svojo odločitev (sploh ker takšno uporabo zaznavam že dlje časa). Ker sem sam laik, verjamem, da obstaja drugačno in bolje utemeljeno sklepanje, ki pa mi je neznano.
Ob tem se vsekakor zahvaljujem vsem ljubkim komentarjem, sploh tisto s šupkom je res na mestu in poživlja debato.
uporaba ženskega spola kot nevtralnega se v slovenščini dogaja že vsaj desetletje, če bi te res zanimalo, zakaj se to dela, bi ti v tem času nemara že potegnilo.
Meni je Franchka ljubka.
O, še en konstruktiven prispevek k debati. Zdaj mi je vse razjasnjeno.
Komentiraj