Gverila, treš teater in žalitelji gledališča

Audio file

Izjava

V današnjem Kulturnem obzorniku se javljamo iz Gromke, kjer smo se v petek, 7. 4., pogovorjale s članicami Gverila teatra.

Izjava

V Gromko smo si prišli ogledat tretji del njihovega cikla F.A.Q. - kratica za Frequently Asked Questions. Na stolih nas je pričakala pokovka, po trejlerjih pa smo si v živo ogledale improvizirani film z naslovom Sej sem hotla, sam pol nisem. 

Izjava

Naslov smo izžrebale gledalke, prav tako pa smo pred začetkom predstave v veliko škatlo na odru odvrgle listke, na katere smo morale napisati najzanimivejše vprašanje, ki smo ga kadarkoli prejele. Te listke so nato med predstavo uporabile nastopajoče in s tem ustvarile nepričakovane zaplete. Redne obiskovalke improvizacijskega gledališča vedo, da je sicer navada, da nastopajoče predloge iz publike pobirajo pred začetkom predstave oziroma prizora. Zakaj so se tokrat odločili za listke, pove Petra Ajdovec, ki je bila skupaj z Evo Štrukelj umetniška vodja tokratne predstave.

Izjava

Izjava

Pričujoča skupina Gverila teatra v spreminjajoči se zasedbi deluje od leta 2009 in je podmladek prve generacije, ki je skupino ustanovila leta 2004. Skupina deluje pod okriljem Društva IMPRO, ki združuje več raznolikih programov, od bolj znanih aplikativnih in tekmovalnih, kot sta ŠILA in Impro liga, do programov umetniške improvizacije, s katero se ukvarjata skupini Gverila teater in Improške. Pri nas je sicer verjetno prepoznavnejši shortform žanr tekmovalne improvizacije, ki temelji na krajših skečih dveh ali več skupin, publika pa odloča o zmagovalcu. Gverilke pa se ukvarjajo s tako imenovanim longformom ‒ njihov pristop je analogen prvemu longform formatu Haroldu, pri katerem skupina s pomočjo asociacij iz občinstva povezuje prizore v smiselno celoto. Gverila je sicer ljubiteljska skupina, njihovo delovanje opiše gledališki pedagog in performer Jošt Jesenovec.

Izjava

Na začetku delovanja skupine je bila njena posebnost predvsem v tem, da se je igrala z rekviziti in kostumi. So pa njihove predstave  v duhu longforma vedno imele režiserko, katere vloga pa se je skozi čas spreminjala. Danes osebo ali tandem, ki vodi potek predstave, imenujejo umetniški vodja. Nadaljuje Petra Ajdovec.

Izjava

Pomembna vloga umetniške vodje je tudi organizacija vaj, ki pa imajo v improvizacijskem gledališču svoje specifike. Ker nastopajoči skupaj z glasbenico in lučkarko kot enakovrednima soustvarjalkama predstavo snujejo na licu mesta, se ne vadi nikakršnih tekstov, pač pa razvoj veščin, ključnih za uspešnost predstave, denimo zastavljanje začetkov in koncev ali pa grajenje odnosov. Nadaljuje Jesenovec.

Izjava

Predpostavka, da improvizatorke delajo zgolj, ko stopijo na oder, je torej zmotna. Improvizatorke na  vajah razvijajo čut za poslušanje soigralk, odzivanje na njihove predloge ter nudenje medsebojne podpore. Za učinkovitost prizora oziroma predstave je pomembna možnost navezovanja na že izvedena dejanja in njihovo osmišljanje v koherentno celoto. 

Eva Štrukelj in Luka Piletič potrdita, da občutek za soigralke, ki jih improvizatorke razvijejo prek vaj, zagotovo prispeva k večji usklajenosti skupine. Ta je ključna tudi zato, da se soigralke z lučkarko in glasbenico vred zedinijo o koncu predstave.

Izjava

Izjava 

Izjava

Slovenska gledališka improvizacija se je v svojih raznoterih pojavnostih, od tekmovalnih do umetniških, oblikovala in razvijala pod okriljem KUD France Prešeren. Tu so v devetdesetih letih prejšnjega in prvem desetletju tega stoletja nastale nekatere ključne slovenske improvizacijske skupine, med njimi tudi Gverila teater. Podenote društva Impro so s propadom KUD-a tako postale ptice selivke, ki so se potikale po različnih lokacijah, trenutno je vsaka od njih razpršena po različnih prizoriščih v mestnem centru ali njegovi bližini. Izguba lokacije pred približno desetletjem ni bila le izguba uprizoritvenega prostora, pač pa tudi skupnosti, v kateri so se srečevale različne gledališke improvizatorke in druge ustvarjalke. Koordinatorka Mistral Majer za konec spregovori o želji, ki tli, že odkar je Društvo IMPRO postalo društvo nomadov. 

Izjava

Izjava

Pokovko sta jedla vajenka Nastja in Samo 

Foto: Gverila teater

Kraj dogajanja

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.