Današnje kulturne novice bodo še posebej dramatične. Predstavljajte si razburjenost njih avtorja, ko je ob pregledovanju dnevnih kulturnih dogodkov naletel na svojevrsten škandal, ki bi ga težko enoznačno in enostavno opredelili kot krajo ali kot aktivistično akcijo, sploh če upoštevamo dejstvo, da njegov iztek še nikakor ni znan. Na kratko povedano, včeraj je skupina zamaskiranih neznancev iz Galerije Alkatraz na Metelkovi odtujila umetniška dela avtorice Marije Mojce Pungerčar. Prisluhnimo bolj podrobni interpretaciji dogodkov iz perspektive Jadranke Plut, umetniške vodje Galerije Alkatraz:

IZJAVA SE NAHAJA V CELOTNEM POSNETKU ODDAJE

Da bi lahko same dogodke razumeli, jih moramo postaviti v kontekst. Kakšna, če sploh kakšna, je povezava med projektom »Socialdress« in pretečo grožnjo s strani Mestne Občine Ljubljana po preoblikovanju bivše tovarne Rog, ki v sebi vključuje tudi izgon, premestitev ali institucionalizacijo dosedanjih, samoniklih in avtonomnih rogovskih aktivnosti. Prisluhnimo kaj o tem domneva Jadranka Plut:

IZJAVA SE NAHAJA V CELOTNEM POSNETKU ODDAJE

Projekt »Socialdress« avtorice Marije Mojce Pungerčar se je torej odvijal v okviru Roglaba, ki je zasnovan kot nekakšen praktičen eksperiment Mestne občine Ljubljana, ki preizkuša načine delovanja, ki bi po prenovi nekdanje tovarne Rog postali zgled delovanja novega urbanega, umetniško kreativnega centra rog. Seveda je to preoblikovanje tovarne Rog časom primerno zamišljeno povsem institucionalno, od zgoraj navzdol, v sebi pa vključuje tudi prekinitev delovanja, izgon, premestitev ali institucionalizacijo vseh samoniklih aktivnosti, ki so se v Rogu razvijale od njegove zasedbe dalje. Roglab in aktivnosti znotraj njega so tako same po sebi s stališča sedanjih uporabnikov Roga lahko pojmovane samo kot provokacija, kar bi se morali zavedali tudi tisti, ki znotraj njega (četudi z dobrimi nameni) delujejo.

Socialdress pa je obenem projekt, ki je povezan tudi z vstajniškim gibanjem, saj so v njegovem okviru prostovoljke in prostovoljci protestniške slogane vezli na tekstilne izdelke in oblačila, ki so bili razstavljeni in včeraj odtujeni v galeriji Alkatraz. Samo vprašamo se lahko kolikšen del teh sloganov in nasploh kolikšen del vstajniškega gibanja in premislekov o njem je nastal ravno v okvirih avtonomnega Roga, takšnega kot je danes in ne takšnega kot si ga je zamislila Mestna občina Ljubljana? Četudi pustimo ob strani vsebinske estetske sodbe o vrednosti blazinic z vtisnjenimi vstajniškimi slogani ali sodbe o banalizaciji, estetizaciji in prisvajanju vstajniškega gibanja, se ne moremo izogniti očitni razdvojenosti projekta Socialdress: razdvojenosti med njegovo vsebino in produkcijskim načinom, v katerem je nastal.

Nujno je potrebno poudariti, da so v zadnjem delu današnjih kulturnih novic vključene tudi vrednostne sodbe avtorja. Projekt »Socialdress« sicer nikakor ne pooseblja kapitalističnega režima in je na vsebinski ravni do njega celo kritičen. V tem kontekstu se lahko strinjamo z Jadranko Plut, ki poudarja, da je bila akcija usmerjena na napačnega naslovnika. Toda po drugi strani se nam zdi sama umeščenost projekta, neskladje med njegovo vsebino in formalnimi okviri v katerih je nastal, skrajno problematična in obenem paradigmatična glede funkcioniranja prevladujočega dela umetniške produkcije danes. Ta je z današnjo oblastjo ozko zaraščena, četudi je na vsebinski ravni do nje kritična, kar je nedvomno vredno kritično-aktivistične obravnave.

Kulturne novice je pripravil Jernej