Izven oblikovalskega mainstreama
V Zgodovinskem in Desnem Atriju Mestne hiše si je bilo med 6. in 30. junijem moč ogledati razstavo Ekscentričnost: oblikovanje izven središča. Razstava pod drobnogled postavlja sodobno grafično oblikovanje in njegovo zgodovinsko zapuščino v štirih od šestih republik bivše Jugoslavije: v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Razstava je zaobjemala obdobje od 60-ih let prejšnjega stoletja do danes. Kot je nakazano v samem naslovu, se je ukvarjala s tistimi deli, ki s svojimi idejnimi zasnovami, oblikovalskimi pristopi in družbeno-kritičnim duhom delujejo nenavadno, eksperimentalno in celo subverzivno v odnosu do ustaljenih standardov vizualne komunikacije.
O razstavljenih delih smo se tik pred zaključkom razstave pogovarjali z avtorji: glavnim kustosom Markom Golubom iz Hrvaškega oblikovalskega društva, izvršno producentko Tanjo Radež in koordinatorico projekta Natašo Vuga iz Fundacije Brumen. Vprašali smo jih, kako je bila razstava zasnovana ter kaj pravzaprav pomeni ekscentričnost v grafičnem oblikovanju.
Kustosa smo vprašali še, kako je prišlo do izbora del ter kakšni premisleki so vodili obliko njihove predstavitve.
Oblika dolgega traku, v katerem so predstavljeni razstavljeni plakati, konkretizira vizualni tok, ki spodbuja gledalčevo svobodno gibanje in razmislek o tem, kako pomen ne nastaja v linearnosti, temveč v preskoku, v razmerju med podobami. Postavitev je zasnoval Primož Pislak, za nas pa sta jo komentirali Nataša Vuga in Tanja Radež.
Nazadnje smo si razstavo še ogledali pod premišljenim in strokovnim vodstvom Nataše Vuga, ki je izpostavila subverzivnost posameznih obravnavanih umetniških postopkov in družbeno kritičnost razstavljenih del. Z namenom reprezentacije načinov oddaljevanja od oblikovalskega mainstreama je razstava razdeljena na dvanajst sklopov, začenši s prvim »Sanje in želje«, drugim »Beli šum« in tretjim »Somrak simbolov«.
Sledi četrto poglavje »Zasačeni pri delu«, ki razkriva procesualnost nastanka del, s tem pa nudi vpogled v sámo oblikovalsko prakso, ki sicer pogosto ostane skrita.
Podobno tudi v sedmem poglavju »Beseda je slika« razstavljeni plakati predstavljajo materialno razsežnost tipografije v javnem prostoru. Ti v osmem poglavju zaradi svojih nestandardnih oblik postanejo avtonomnejši formati.
Razstavni trak se zaključuje s poglavjema »Zrcalo« in »Skrivnostne podobe«.
Razstava Ekscentričnost: oblikovanje izven središča odpira pomembna vprašanja o položaju umetnosti in družbene kritike v potrošniški družbi: o moči manipulacije in sprevračanja simbolov, o možnosti preusmerjanja pozornosti k družbenim in podnebnim spremembam ter o potencialu podob, ki nas nagovarjajo afektivno in senzorično ter prikličejo v spomin možnost drugačnih načinov zaznavanja in mišljenja.
V oddaji je bila kot glasbena podlaga uporabljena skladba Marka Lingarda, what room is this (FMA, CC BY).
Dodaj komentar
Komentiraj