Pričnimo mednarodno: mineva namreč štirinajst let, odkar so entuziasti zbrani okoli društva Udruženje za razvoj kulture odprli zdaj že legendarni zagrebški klub Močvara. Gre za klub, ki je v preteklem desetletju pomembno vplival na hrvaško, še posebej pa seveda na zagrebško kulturno in glasbeno sceno. Med drugim so v Močvari nastopila in še nastopajo številna znana glasbena imena neodvisne in alternativne scene, tako da si hrvaško glasbeno sceno danes težko predstavljamo brez imena tega kluba. O tem, kaj se je v klubu dogajalo v preteklih štirinajstih letih, je za Radio Študent na kratko spregovoril Danijel Badanjac.

/////////////////////////////////////////////////////////////

IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU

//////////////////////////////////////////////////////////////

Spričo tega, da Močvara nima tako burne zgodovine kot kakšen drug podoben klub, smo Badanjaca vprašali, ali se vendarle srečujejo s kakšnim težavami bodisi finančne bodisi politične narave. Za razliko od nekaterih domačih klubov Močvare trenutno ne pesti noben poseben problem, zato kratek in jedrnat odgovor.

//////////////////////////////////////////////////////////////

IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU

//////////////////////////////////////////////////////////////

Kot je še povedal Badanjac, ima Močvara urejen pravni status, deluje namreč kot društvo, v sklopu katerega ima registrirano tudi gostinsko dejavnost. Poleg denarnega priliva iz šanka in vstopnine pa jim finančno podporo zagotavlja tudi mestna občina in ministrstvo za kulturo. V kakšni kondiciji se trenutno nahaja klub, pa lahko preverite z obiskom katerega izmed rojstnodnevnih dogodkov, ki se s koncertom Elvis Jackson pričnejo jutri, trajajo pa vse do 24. aprila. Poleg Elvis Jackson bodo nastopili še ameriški postmetal kolektiv Intronaut, hrvaški reperski crew TBF, Tomaž Pengov, pa tudi ljubljanski umetniški kolektiv Kitch.

Iz Zagreba pa se selimo v Ljubljano. V Slovenskem mladinskem gledališču bo ob 20.00 premierno uprizorjena predstava Ljubezen (Nedolžnost v sedemdesetih minutah) vojvodinskega režiserja Urbana Andrasa, o kateri smo predpremierno že poročali v včerajšnji reportaži naše sodelavke. Predstava se sicer osredotoča na vprašanje, kako skozi gledališki medij zajeti intimno razmerje med ljubeznijo in sovraštvom. Uro kasneje pa se bo v Kinodvoru odvrtel Ne!, film čilskega režiserja Pabla Larraina, ki padec Pinochetove diktature naslovi skozi zgodbo o oglaševalski akciji kot principu politične revolucije. Larrain je film posnel s predelanimi u-matic kamerami, kar filmu pusti poseben vizualni pečat, same aktualnosti tematike pa kajpada ni treba posebej izpostavljati.

Pa še to: danes se na Brdu pri Kranju končuje dvodnevno srečanje kulturnih ministrov, zbranih v Forum slovanske kulture. Tokratno srečanje se, kot sta - če povzamemo - že včeraj povedala novopečeni minister za kulturo Uroš Grilc in predsednica foruma Andreja Rihter, sprašuje o usodi slovanske duše in usodi slovanske črke in besede v realnosti novih digitalnih tehnologij. Kaj naj bi to pomenilo, pa v jutrišnjih kulturnih novicah.

Da je slovanska duša passe, pa pravi Robert Bobnič.