Nacionalni svet za kulturo je na včerajšnji seji požegnal osnutek Nacionalnega programa za kulturo 2014 - 2017, ki ga je ministrstvo v javno razpravo dalo pred slabimi štirinajstimi dnevi. Kot so povedali člani sveta, osnutek nudi pozitivna izhodišča za pripravo končnega dokumenta, izrazili pa so tudi zadržanost do nekaterih smernic, predvsem pretirano zanašanje na evropska sredstva, katera morebiti sploh ne bodo počrpana v osnutku navedeni meri, pa tudi problem zmanjšanja zaposlenih v javnih zavodih in sočasne ohranitve kvalitetne kulturne produkcije. Nacionalni svet za kulturo sicer danes popoldne pripravlja poseben panel, na katerem bodo nadaljnje razpravljali o samem osnutku NPK.

Brez zakonov ni želja, pravi psihoanaliza, želja pa se pogosto veže na nadzor. Tako meni ameriška umetnica Jill Magid, ki se že vrsto let ukvarja s trenutno zelo aktualno tematiko nadzora. Natančneje, Magid z uporabo različnih strategij in novih tehnologij izziva in dekompozira sodobne nadzorovalne sisteme in dispozitive, med drugim tudi njihovo zakonsko podstat. Tako se v okviru projekta Evidence Locker, katerega razstava se drevi ob osmih odpira v razstavnem prostoru Aksiome, loteva britanske zakonske določbe, ki pravi, da se mora vsako posneto gradivo javno nadzorovanega posameznika po enaintridesetih dnevih izbrisati, razen če posameznik ob predložitvi fotografij in opisov, kje se je nahajal, zahteva vpogled v gradivo – v tem primeru se mora gradivo hraniti sedem let. Prav to je namreč Magid v obliki ljubezenskih pisem in dnevniških zapisov enaintrideset dni zaporedoma zahtevala od liverpoolškega videonadzornega sistema Citywatch. Vprašanje, ki jih ob tem odpira Magid, pa niso le vprašanja intimnega odnosa med željo in nadzorom, temveč tudi, kako bi se sistem nadzora zapletel in posledično razgradil, če bi takšne akcije počelo več nadzorovanih subjektov hkrati in v daljšem časovnem obdobju.

Zapleta pa se tudi pri obnovi mariborske Pekarne. Mestna občina Maribor namreč želi nadaljevati že začeto in leta 2011 prekinjeno obnovo tega alternativnega in avtonomnega kulturnega centra, vendar se uporabniki s prenovo strinjajo le delno. Medtem ko programski svet Kulturnega centra Pekarna prenovo ne le podpira, temveč jo vidi kot nujno za nadaljnji obstoj Pekarne, se drugi uporabniki, t.i. Plenum, ki združuje uporabnike prostorov Hladilnice in Lubadarja, s pogoji prenove ne strinja v celoti. Govori Marko Brumen, član programskega sveta KC Pekarna.

* IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU

Določen del uporabnikov v obnovi vidi način, da bo Pekarna zgubila del avtonomijo, med drugim bodo prostori prešli pod upravljanje javnega zavoda, zato bi radi z županom izpogajali drugačno vizijo obnove Pekarne, ki bi vključevala tudi nadomestne prostore v času obnove in možnost lastnega preurejanja prostorov po obnovi. Na vprašanje, ali gre potemtakem tudi za boj različnih vizij, predvsem med institucionalizacijo in ne-institucionalizacijo, kako naj prostor, kot je Pekarna, v prihodnosti še ostane kot avtonomen prostor drugačne kulturne ponudbe, Brumen odgovarja:

* IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU

S kulturnimi novicami se je sredi tedna zapletal Robert Bobnič.