V torek je obiskovalcem vrata odprl letos že 40. Slovenski knjižni sejem, krajše SKS, ki že tretje leto poteka na Gospodarskem razstavišču. Tudi letos je na sejmu moč srečati več kot 100 razstavljalcev, predvsem slovenskih založb, ki na stojnicah obiskovalcem prodajajo svoje pretežno nove naslove.

Urednik založbe Črna skrinjica, Dejan Koban, pojasni, zakaj se je mlada založba letos prvič udeležila sejma.

Izjava

Kot smo na naši redakciji že poročali ob preteklih izvedbah SKS, sejem že nekaj časa spremljajo očitki o previsokih sejninah in dodatnem zaračunavanju posameznih stroškov, kot so denimo koš za smeti in obvezni vpis v katalog razstavljalcev. Zaradi tega se predvsem nekatere mlajše in manjše založbe v preteklosti niso predstavljale na tem domnevno vseslovenskem sejmu. Kljub temu njihovo preživetje na podlagi prodaje ni spet nemogoče, pojasni Koban. 

Izjava

Podobno menijo pri novomeški založbi Goga. »Če prodaja ne bi upravičila stroška, ne vem, če bi z veseljem hodili na sejem. Je pa res, da ima naša založba nekaj zelo prodajno zanimivih naslovov,« je v pisnem odgovoru na naše novinarsko vprašanje zapisala predstavnica odnosov z javnostmi pri založbi Goga, Liu Zakrajšek. Ob tem je še poudarila, da večjih razlik pri ceni najema razstavnega prostora v zadnjih letih kljub selitvi na Gospodarsko razstavišče niso opazili, se je pa cena sodelovanja na račun dodatnih storitev povišala. »Za dogodke, ki načeloma prinesejo sejmu vsebino in so zagotovo razlog, da sejem obišče več ljudi, je treba plačati za najem odra, če želiš imeti projekcijo na sicer neuporabljenih led zaslonih, moraš doplačati«, je še izpostavila Zakrajšek. 

Strošek najema stojnice in vseh obveznih storitev, ki se zaračunajo posebej, s prodajo pokrijejo tudi pri založbi Stripbruger. Kljub temu od prodaje na sejmu ne profitirajo. Več pove članica uredništva založbe Katerina Mirović. 

Izjava

Mirović je še izpostavila, da imajo denimo na festivalu Tinta v enem dnevu več prometa kot na Slovenskem knjižnem sejmu v petih. 

Ob selitvi sejma iz Cankarjevega doma na Gospodarsko razstavišče so organizatorji kot pozitivno spremembo navedli enakovrednost posameznih razstavnih mest na novi lokaciji. Že ob prvi izvedbi SKS na novi lokaciji so zlasti manjši založniki opozorili, da temu ni tako. Poleg tega nekateri pogrešajo več razmisleka o sopostavitvi stojnic različnih razstavljalcev. 

Izjava

Zaradi težav z umeščenostjo stojnice znotraj razstavnega prostora so se pri založbi VigeVageKnjige udeležbi na letošnjem sejmu odpovedali. Nadaljuje odgovorna urednica založbe Anja Zag Golob.

Izjava

Drugače pa meni Koban, ki ocenjuje, da je ista lokacija za prodajo pri Črni skrinjici zadovoljiva. 

Izjava

Iz vsega povedanega lahko razberemo, da je za marsikatero založbo, ki si želi na sejmu predstaviti svoje naslove, to v prvi vrsti finančni izziv. Posebno nelagodje pa povzroča vprašanje narave sejma: gre za primarno tržno dejavnost ali dogodek, ki si prizadeva pisano besedo približati čim širšemu krogu ljudi? Temu vprašanju sledi tudi komentar Zag Golob. 

Izjava

Javna agencija za knjigo, krajše JAK, pri sami organizaciji in izvedbi sejma ne sodeluje, vendar z Javnim večletnim razpisom za izbor izvajalcev in sofinanciranje javnih kulturnih programov na področju bralne kulture sofinancira literarni program. V okviru tega razpisa je JAK 40. Slovenskemu knjižnemu sejmu namenila 7.000 evrov za področje literarnih prireditev. JAK je SKS v enakem znesku podprla tudi v letih 2022 in 2023, so v pisnem odgovoru sporočili z agencije. Vprašanja v zvezi z organizacijo in financiranjem SKS smo naslovili tudi na ZKZK, vendar odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli.