Umetnost, spol in družbena moč
Drage poslušalke, pozdravljene v sredinem Kulturnem obzorniku. Ta teden ‒ od ponedeljka do petka ‒ poteka majski cikel dogodkov Mesta žensk, ki se posveča »skupnostni umetnosti«.
Pravkar ste slišale Saro Šabec, selektorico filmskega programa in vodjo programov kulturno-umetnostne vzgoje Mesta žensk ter soavtorico pedagoškega priročnika Kako z umetnostjo raziskovati razmerja moči med spoli. Priročnik so v društvu pred kratkim izdali pod okriljem evropskega projekta Power.
Priročnik tako vsebuje gradiva, ki so jih avtorice snovale, preizkušale in zbirale na delavnicah z mladimi in mladinskimi delavkami ter v strokovni izmenjavi s teoretičarkami na področju razmerij moči med spoli.
Vaje so osnovane predvsem na kritičnem opazovanju podob, ki morda spodbujajo spolne stereotipe. Ob fotografiji ženske in moškega v specifičnem prostoru in času je na primer zapisano navodilo »poimenuj vidne izraze kulture na sliki.« Posameznica naj bi sprva opazila in izpostavila vidne kazalce, predvsem spolne, neenakosti in jih nato še obrazložila. Tako, navajajo avtorice, naj bi nanje postala pozornejša ne le v umetnosti, ampak tudi v vsakdanjem življenju, na primer v oglaševanju. Šabec pa izpostavi še eno vajo, ki problematizira evropocentrični pogled na feminizem.
Sporočilo avtoric strne Šabec.
Z razmerji moči in prepričanjem, da jih je mogoče spremeniti, se povezujejo tudi ostali dogodki majskega cikla Mesta žensk. Ti so se v ponedeljek pričeli v Španskih borcih s premiero Nihče več ne žvižga, ki je nastala kot del evropskega projekta Uprizarjati spol: Ples v tvojih čevljih. Predstava je nastala kot skupinski projekt. Sodelovali so profesionalni in ljubiteljski performerji, stari od 27 do 74 let. Vsebino in obliko so predstavi dali skupaj. Nekje v procesu je iz plesne predstave nastala avtorska uprizoritev, ki je združevala pripovedovanje in gib. Kako vidi temo spola in moči v predstavi je povedala koreografinja Vita Osojnik.
Spominjali so se predvsem stereotipov, s katerimi so se spopadali v mladosti, ki je za nekatere predvidevala zakonsko zvezo in otroke, lotili pa so se tudi spolnega nadlegovanja, ki je bilo nekdaj veliko bolj normalizirano. S plesom, ki ga je spremljala nekakšna oda vibratorjem, pa so nato mlajše igralke simbolno prevzele svojo seksualnost.
Tema razmerij moči je bila najbolj neposredno prisotna v prizoru, v katerem se vsi nastopajoči posedejo ob rob odra in sproščeno razlagajo svoje izkušnje s prvo ljubeznijo, prvim spolnim odnosom in tako najdejo most med generacijami. Tudi za režiserko Brino Klampfer je bil to eden ključnih prizorov.
Predstava se je končala s plesom igralk, odetih v ekstravagantne kostume. To sproščeno zabavo lahko razumemo kot nekakšno simbolično osvoboditev od stereotipov, s katerimi se srečujemo ne le v vsakdanjem življenju, temveč tudi v umetniških procesih.
Cikel dogodkov se bo zaključil v petek, ko si boste lahko na odru Španskih borcev ogledali predstavo Vse je v redu.
Na dogodku se boste menda lahko oskrbeli tudi s pedagoškim priročnikom Kako z umetnostjo raziskovati razmerja moči med spoli?
__
avtorica naslovne slike: Urška Alič
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj