Pozdravljeni v Kulturnih novicah. Danes nadaljujemo včerajšnje cinefilsko obarvane novice: v akcijo se vrača najstarejši javni kino na svetu, ki se imenuje Eden teater. Zgrajen je bil leta 1889 v mestecu 20 kilometrov izven Marseilla - La Ciotat, kjer naj bi se - tako trdijo njegovi predstavniki - rodil moderni kino.

V tem istem mestu sta snemala filmska inovatorja, prva filmarja v zgodovini Auguste in Louis Lumière enega svojih prvih filmov z naslovom Prihod vlaka na postajo v La Ciotatu. V teatru Eden sta, sicer ne premierno, pa vseeno zelo kmalu za tem, predvajala sloviti film, zaradi katerega so gledalci bežali iz kinodvorane. Nihče namreč ni želel, da iz platna skoči vlak in ga zbije v gotovo smrt. Eden, ki v bistvu ni bil zgolj kino, ampak teater, glasbena hala in še kaj, se je po slabih stotih letih rednega delovanja leta 1982 zaprl, leta 1995 pa tudi nehal občasno gostiti manjše dogodke. Razlog: nek divji roparski pohod in neprestano padanje prodaje vstopnic.

Letos pa se je po dolgih letih truda lokalnih podpornikov trend spremenil, saj so zaradi Marseillovega letošnjega statusa evropske prestolnice kulture dobili 6,5 milijonov evrov za prenovo slovitega kina. Obnovili so celotno arhitekturo in opremo, vključili pa so še trajno razstavo začetkov filma in vloge dotičnega kina pri tem dogajanju. Toda pristojni vseeno trdijo: renovacija pod znakom inovacije. Dolga zgodba Eden teatra se tako nadaljuje, usmerjena tudi v prihodnost.

Od kina se selimo k umestnosti oziroma bolj natančno, k umestnosti in politiki. V Kapsuli bo danes ob 19. uri predavanje s predstavitvijo nove knjige Miška Šuvakovića Umetnost in politika – Sodobna estetika, filozofija, teorija in umetnost v času globalne tranzicije. Naslov - morda tudi knjiga? - ne bi mogel biti bolj aktualen, glede na zadnja dogajanja v Galeriji Alkatraz. Več o sami knjigi govori Tadej Pogačar, direktor zavoda P.A.R.A.S.I.T.E., ki organizira današnji dogodek.

* IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU

Ob 13. uri je bila danes slovesna otvoritev novega kulturnega centra Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti KULT3000 na Metelkovi, s čimer je na ogled dana tudi razstava fotografij Jureta Kravanje. S tem se nadaljuje naseljevanje javnih institucij okoli metelkovske Metelkove. Čeprav trdijo, da bo KULT3000 »skušal okrepiti komunikacijo med obstoječimi institucijami, skupnostmi in pobudami v ulici, skrbeti za njihovo večjo prepoznavnost ter jih spodbujati k sodelovanju,« pa dvomimo, če se res zavedajo njihovega vpliva na ta kraj, če so sploh kompatibilni z njim, še posebej, če trdijo tudi sledeče: »Deloval bo [KULT3000 namreč] na področjih kulturnega turizma, promoviranja slovenske kulture po svetu in mreženja kulturnih producentov z namenom učinkovitejšega črpanja evropskih sredstev.«

Za zaključek naj samo še opozorimo na dogodek v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Ob 17. uri bo potekal pogovor z umetniki, ki sodelujejo na VMESNI POSTAJI 1:1. Pogovor bo temeljil na praksah nekaterih sodelujočih umetnikov, ki se tako ali drugače dotikajo debat, ki jih je sprožila kraja del Marije Mojce Pungerčar v Galeriji Alkatraz. Organizatorja Moderna galerija in Maska trdita, da želita »s to debato prispevati h konstruktivni izmenjavi mnenj in preseči zgolj obtožbo in kriminalizacijo dejanja«. Incident Rog-Metelkova-Pungerčar tako še zdaleč ni končan. Še več, zdi se, kot da se šele dobro začenja. Kdaj, če ne zdaj, se bodo potem premislili teoretski odnosi med umetnostjo in politiko; in tudi predvsem praktični odnosi med Rogom in MOL-om, med Rogom in Metelkovo ter odnosi znotraj Roga in znotraj Metelkove?

Kulturne novice je pripravil Aleš.