Bi znali imenovati vsaj eno slovensko znanstvenico? Anketa, izvedena pred približno dvema letoma v Ljubljani, je pokazala občutno slabo informiranost. Kar 88,1 odstotka vprašancev je odgovorilo z »Ne vem«, vseeno pa rezultati ankete niso bili bistveno boljši, niti ko se je spraševalo po moških raziskovalcih. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je kot Nobelova sonagrajenka za mir še najbolj znana, poznavanje ostalih raziskovalk pa je, sploh ko gre za bolj naravoslovno orientirane, skoraj da ničelno. K slabši prepoznavnosti prispeva tudi občutno nižji delež znanstvenic. Ta se bolj kot na formalno izobrazbo nanaša na njihovo karierno udejstvovanje. V ZDA po poročanju revije Nature na manjše število žensk v znanosti vpliva tudi bistveno manj povabil k strokovnim projektom. Moški kolegi, ki so že tako v prevladi, za izvedbo projekta raje izberejo kolega, saj je ozračje bolj sproščeno, navadno pa so ti tudi manj zaposleni z gospodinjsko-družinskimi obveznostmi. Je tako tudi pri nas oziroma zakaj je ženskih znanstvenic toliko manj? O tem je spregovorila ena izmed avtoric knjige Ženske v znanosti, ženske za znanost Renata Šribar:

*Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Če smo nekoliko bolj konkretni:

*Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Knjiga Ženske v znanosti, ženske za znanost je izšla v sredini decembra in je plod raziskovalnega dela Komisije za ženske v znanosti. Poleg Renate Šribar sta soavtorici še Mirjana Ule in Andreja Umek Venturini. Tem se bodo ob 18. uri v Trubarjevi hiši literature pridružili še sogovornici Nadja Furlan Štante, Polona Novak in edini moški - Lev Kreft.

"Najlepše je, da lahko na belini papirja nastanejo besede, iz katerih je sestavljen nov svet," je zapisala Tadeja Krečič Scholten, ena izmed finalistk Festivala mlade literature Urška 2013. Tej se bodo ob 18. uri v knjigarni in kavarni Barabuk pridružili še Teja Močnik, Tea Pleseničar in Jernej Kunsterle, pa tudi zmagovalka Urške Tinka Volarič. Kot je mogoče prebrati v razpisnih pogojih, so premladi tisti, mlajši od 15. leta, prestar pa ni nihče. Mlada je torej le beletristika, za katero velja, da je bila objavljena kvečejmu v samozaložbi. Uršljanka 2013 je Tinka Volarič, ki dobro obvlada tudi risanje, njeno poezijo pa zaznamujejo medbesedilnost, medumetniškost ter odprta struktura. Poleg že omenjenih se bo večera pa udeležila tudi selektorica literatinja Gabriela Babnik. Kakšni so kriteriji?

*Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Sonce, okvir, nedotaknjeno, padla, žalostna, drevesa, nebo in pizda so ob poslušanju mladih pesnikov očitno pogosto izbrane besede. Poleg finalistov »mlade« Urške se bodo nekaj čez deveto uro pričele že štiriinosemdesete Mlade rime. Spremljala jih bo glasba dua All Strings detached.

Namesto absinta vam bolj filmski koktajl pripravljajo diplomanti AGRFT. S kratkimi filmi, dolgimi od 15 do približno 25 minut, se vam bodo predstavili Simon Intihar, Katarina Morano, Domen Martinčič, Mina Bergant Herič, Peter Hvalica in Tosja Flaker Berce, pa tudi dramski igralec z režijskim magistrskim delom Primož Ekart. Njegov kratek film Prihodi odhodi se je že predvajal na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, prav tako pa sta bila tam prikazana tudi Tosjin Časotresk ter Martinčičev Ivan brez življenja. Vse filme, ki se bodo ob 20. uri začeli vrteti v Kinu Šiška, po opisu sodeč zaznamuje prikaz življenskih prelomnic. Te so namesto s kariero ali odraščanjem zaznamovane z medosebnimistiki in strahom pred neznanim.

Kulturirala je Katarina.