Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo – krajše ZUJIK – je krovni zakon o delovanju in financiranju kulturnih dejavnosti v Sloveniji. Izhajajoč iz opredelitve javnega interesa za kulturo vzpostavlja pravni okvir zagotavljanja pogojev za ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih dobrin ter določa pristojnosti nosilcev kulturne politike na državni in lokalni ravni. Konec leta 2002 ga je sprejela vlada Janeza Drnovška, za osnovo pa si je vzela nekoliko starejši Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (ZUJIPK), ki ga je takrat prva vlada istega premiera sprejela pred skoraj natanko 30 leti. Leta 2002 so predlagatelji poudarili, da naj bi ZUJIK prvovrstno odpravil razkorak med upravljanjem z 38 medobčinskimi kulturnimi javnimi zavodi, ustanoviteljice katerih so občine, financer pa država. Že tedaj se je oglasila civilna družba, ki je menila, da za novi predlog zakona sploh ni pravih razlogov, saj še vedno ni uresničen veljavni zakon, predvsem glede sprejema nacionalnega kulturnega programa, ki ga po sedmih letih od sprejetja veljavnega zakona do tedaj še ni bilo.

ZUJIK je bil kljub temu sprejet, od tedaj pa je bil deležen kar nekaj novel v obliki sedmih Zakonov o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, še enega, ki ni bil sprejet, in zadnjega, ki je v javno obravnavo stopil 30. septembra letos, zaključila pa se je 3. novembra. Kot krovni kulturniški zakon ga je tekom dveh desetletij ministrstvo za kulturo v večjem ali manjšem sodelovanju s civilno družbo poskušalo prilagajti spreminjajočim se razmeram.

V prvih dveh Zakonih o spremembah in dopolnitvah ZUJIK-a, t. i. ZUJIK-A in ZUJIK-B, je vlada Janeza Janše leta 2007 zahtevala predvsem večjo rabo slovenščine in plačevanje prispevkov samozaposlenih v kulturi, le če ti ne presegajo dohodkovnega cenzusa. Leto kasneje so dopolnili svojo dopolnitev, kar je dajalo vtis, da so zakon sprejeli rokohitrsko. Kasnejše dopolnitve, sprejete pod vladami Boruta Pahorja, Danila Türka, Alenke Bratušek in Mira Cerarja, so se osredotočale na klestenje izvršne moči ministra za kulturo v prid strokovnim komisijam ter se zavzemale za samozaposlene v kulturi z uvedbo t. i. deficitarnih poklicev, bolniške, odštevanja strokovnih štipendij in kulturniških denarnih nagrad iz seštevkov za cenzus ipd. 

Čeprav se zdi, kot da barva oblasti nehote, a nujno obarva naše dojemanje sprememb v krovnem kulturniškem zakonu, upamo, da je hitri pregled poudaril, da je bil politični pingpong do neke mere zares prisoten. Na tnalu sta bila vselej moč ministra vis-à-vis strokovnost in usposobljenost drugih organov ter financiranje vis-à-vis nefinanciranje samozaposlenih v kulturi, enega najbolj ranljivih segmentov kulturnega sektorja. 

V predhodnih novelah ZUJIK-a se je naslavljalo tudi druge elemente, ne pa že z začetka površno opredeljenega temeljnega koncepta javnega interesa v kulturi. Javni interes na področju kulture, ki je bil do tedaj – in je še danes – v ZUJIK-u opredeljen kot interes za ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih dobrin na državni in lokalnih ravneh, ki se uresničuje z zagotavljanjem pogojev zanje, je najnovejši predlog novele (ZUJIK-I) opredelil kot »interes najširše javnosti oziroma nacionalne ali družbene skupnosti za kulturo kot polje in način avtorefleksije skupnosti ter dialoga znotraj nje in medkulturnega dialoga z drugimi skupnostmi, za kulturo kot področje oblikovanja in izražanja identitete skupnosti«. Pri čemer predlagatelj upošteva dejstvo, da pojma skupnosti ni več mogoče razumeti zgolj kot narod v tistem pomenu besede, kot smo narod razumeli pred osamosvojitvijo Slovenije, temveč, kot to izhaja iz Ustave RS, kot skupnost vseh državljank in državljanov, torej tudi kot družbeno skupnost in hkrati, v skladu s poudarkom na skupnem slovenskem kulturnem prostoru, seveda vključno s pripadniki slovenskih manjšin v sosednjih državah in Slovenci po svetu. Kar že samo po sebi dokazuje, da tokrat ne gre zgolj za samo še eno novelo, ampak konkretno prenovo arhaičnega zakona. Medtem ko so prejšnje novele imele v povprečju po 15 členov, jih ima ZUJIK-I kar štirikrat več, saj spreminja 55 od trenutnih 142 členov ter v zakon dodaja 5 novih členov. 

Vsebinsko gradi na predlogu novele iz leta 2018 – nikoli sprejetem ZUJIK-H, in nadaljnjih dopolnitvah z Zakonom o nevladnih organizacijah, Zakonom o debirokratizaciji in Zakonom za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države. Kulturni sektor je v obdobju od sprejetja prve različice ZUJIK doživel bistvene spremembe v prevladujočih načinih ustvarjanja, upravljanja in financiranja, ki so z raznimi novelami v zakon vpeljale prenekatere notranje nedoslednosti. ZUJIK-I, ki je trenutno na mizi, je zato po obrazložitvi predlagatelja – trenutnega MzK – usmerjen k sanaciji določb, ki so se skozi leta izkazale za pomanjkljive, vseeno pa se loteva tudi širše konceptualne prenove. Pri tem se predlogi sprememb še posebej osredotočajo na izboljšanje pravnega okvira, ki ureja financiranje, upravljanje in delovnopravne posebnosti javnih zavodov, potek izvajanja investicij in upravljanje z javno kulturno infrastrukturo, okrepljeno socialno varnost samozaposlenih v kulturi in uskladitve zakonskih določb z vlogo nevladnih organizacij v kulturi. 

Društvo Asociacija v sodelovanju z Javnim zavodom Center urbane kulture Kino Šiška je ob zaključku javne razprave o predlogu sprememb ZUJIK-a zato organiziralo okroglo mizo z naslovom »Beremo ZUJIK«, ki se bo v nekaj minutah začela v Komuni Kina Šiška. Po navedbah organizatorjev bo okrogla miza ponudila prostor za poglobljeno razpravo o pomembnih spremembah, ki jih zakon prinaša. Prvemu delu srečanja lahko poslušalke in poslušalci Radia Študent prisluhnete tudi na valovih 89,3, kjer čez nekaj minut začenjamo s prenosom dogodka v živo.

Uporabljena glasbena podlaga: Lobo Loco - Free Funny Talk Retro Organ (vir: Free Music Archive, licenca za uporabo: Creative Commons)