Še enkrat smo obrnili teden, torek je tu in z njim daljše Kulturne novice. Pozdravljeni! Danes nadaljujemo s popisom aktivistične akcije kulturne civilne iniciative, imenovane Pomoč samozaposlenim v kulturi v času covid-19. Včeraj so na svoji Facebook strani objavili dopis z zahtevami, v katerega komentarjih so se lahko podpisali vsi, ki se strinjajo z njegovo vsebino. Dopis z zahtevami so odposlali včeraj dopoldne, danes pa je vest dosegla tudi širšo javnost. 

Bistveni problem tretjega protikoronskega paketa, ki ga je vlada včeraj prvič pregledala s socialnimi partnerji, je v samem dejstvu, da se o kulturi skorajda ne govori. Pogledavši sem in tja po medijski krajini je možno poleg stalne pomoči gospodarstvu zaznati govor o kmetijstvu in turizmu, pa še o prevoznikih in omejitvah za nevladne organizacije, medtem ko kulture pač ni na tapeti. 

Četudi je kultura izrinjena iz diskurza koalicije, pa to ne drži na ravni Evropskega parlamenta. V dopisu se skupina Pomoč samozaposlenim v kulturi v času covid-19 sklicuje na pismo, ki sta ga na takratno ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenijo Klampfer in takratno ministrico za razvoj, strateške zadeve in kohezijo dr. Angeliko Mlinar 18. marca letos naslovila članica Evropske komisije za kohezijo in reforme Elisa Ferreira in član Evropske komisije za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit.

V pismu, ki je namenjeno posebej Sloveniji, je poudarjen pomen pomoči kulturi kot enemu izmed petih najbolj ogroženih sektorjev, pri čemer Evropska komisija države članice poziva k fleksibilni prilagoditvi in preusmeritvi sredstev, do katerih so upravičene v sklopu kohezijske politike. Predlagali so nove ter prilagojene finančne mehanizme za odpravo ter blaženje posledic pandemije s posebnim poudarkom na prekarnih delavcih in delavkah ter samostojnih podjetnikih in podjetnicah, so o pismu zapisali na Facebook strani Pomoč samozaposlenim v kulturi v času covid-19.

V preteklih mesecih, natančneje v obdobju razglašene pandemije in obvezne samoizolacije, smo o omenjeni iniciativi že veliko poročali. O dopisu smo povprašali eno od pobudnic in glavnih akterk kulturne družbene iniciative Petjo Grafenauer, ki nam je potrdila tezo o manku fokusa na kulturi v koaliciji.

Izjava

Sogovornico smo prosili, da predstavi predloge ukrepov, ki so jih na ministra Vaska Simonitija naslovili v včerajšnjem dopisu. Grafenauer:

Izjava

Med predlaganimi ukrepi skupina omenja tudi mikrokredite za samozaposlene v kulturi, ker pa si v trenutni situaciji ne znamo predstavljati na dolgi rok kreditno sposobnih kulturnikov in kulturnic, nas je zanimalo pojasnilo. Nadaljuje Grafenauer:

Izjava

Za konec je naša sogovornica dodala še komentar o pomenu kulture v času zdravstvene krize. Zaključi Petja Grafenauer:

Izjava

Naši neuradni podatki kažejo na to, da se minister za kulturo do zdaj še ni pozitivno odzval na skrb in trud civilne iniciative na področju reševanja kulture. Zato ne preseneča naslednja novica, da je včeraj prejel še eno pismo, tokrat poziv Združenja kulturnih domov in ustanov Slovenije, krajše KUDUS, ki ga je v imenu vseh 37 včlanjenih slovenskih kulturnih institucij naslovila predsednica KUDUS-a Pavla Jarc. Simonitija pozivajo k ponovnemu odprtju koncertnih in drugih dvoran ter predlagajo smernice za postopen ponovni zagon dejavnosti.

Pavlo Jarc smo prosili za predstavitev vsebine pisma:

Izjava

Retorika premierja, ki kulturno delo v najširšem smislu obravnava kot brezpredmetno ali ga odkrito ponižuje na spletnih omrežjih, je torej povsem zgrešena. K vsakdanji logiki namreč na žalost spada, da je kulturnik nekdo, ki žre državni denar, zato da leno sedi na svoji riti. Naj vas razsvetlimo, cenjeni premier, minister za kulturo in drugi, da so kulturniki v polnem pogonu in pripravljeni za nadaljevanje svojih dejavnosti. Potrdi Jarc:

Izjava

Za konec poročamo še o dogodkih iz Albanije, kjer je preteklo nedeljo prišlo do spopadov med albansko policijo ter opozicijo in aktivisti. Na stotine protestnikov se je zbralo ob rušenju historičnih stavb Nacionalnega teatra v Tirani, ki so bile zgrajene v času druge svetovne vojne pod italijansko okupacijo. Želja opozicije, umetnikov in aktivistov je bila obnova omenjenih stavb, zato so ostro nasprotovali njihovemu uničenju. Protestniki so v policijo metali steklenice z vodo, zaradi česar je bilo nekaj tudi aretiranih, med drugimi tudi novinar Alfred Lela. 

Predsednik Ilir Meta je v spor interveniral na strani protestnikov in rušenje gledališča oklical za moralni zločin, ki mu ni mogoče podeliti amnestije. BalkanInsight poroča, da je bilo prizadevanje za dialog med nasprotujočima si stranema prisotno na ravni države in na ravni Evropske unije. Boj za omenjeno državno dediščino se odvija že dve leti, medtem ko se je odločitev za rušenje zgodila praktično čez noč. Protestniki so zato opozarjali na možno ilegalnost rušenja in to dejanje označili ne le za napad proti kulturi, temveč tudi znamenje uveljavljanja diktature. Premier Edi Rama je namreč za rušenje izbral čas zdravstvene krize, kar na celotno situacijo meče vprašljivo luč.

Za Kulturne novice je pisma prebirala KajaV.