Boj za kulturo se nadaljuje
V društvu Asociacija so med epidemijo poudarjali, da bo kultura med najbolj prizadetimi družbenimi sektorji. V enem izmed prvih odzivov je podobno zatrdila tudi Evropska komisija, ki je v sporočilu za javnost z dne 19. 3. 2020 med pet najbolj prizadetih sektorjev uvrstila tudi kulturnega. Ker se kultura pogosto odvija v in na javnih prostorih, do obiska katerih bo širša populacija še nekaj časa imela zadržke, se zdi, da bo tudi zaradi prihajajoče finančne krize močno na udaru. Asociacija meni, da bi morala država z ustreznimi ukrepi odločno poseči na področje kulture in zaščiti njeno jedro. Prejšnji teden je predlagala, naj vlada uvede vavčerje in vrednotnice za kulturo, dodatne neposredne spodbude za usvarjalnost, sklade z nepovratnimi sredstvi in podaljšanje ukrepa čakanja na delo.
O predlogu smo se pogovarjali z Ingo Remeta, predsednico društva Asociacija. Remeta je komentirala odziv Asociacije na ukrepanje oziroma neukrepanje Ministrstva za kulturo:
Remeta podrobneje predstavi predloge zadnjega apela Asociacije na Ministrstvo za kulturo:
V prejšnjih torkovih Kulturnih novicah smo poročali o še enem pozivu k reševanju področja kulture. Združenje kulturnih domov in ustanov Slovenije, krajše KUDUS, je ministra za kulturo, upokojenega rednega profesorja dr. Vaska Simonitija, pozvalo k ponovnemu odprtju koncertnih in drugih dvoran, predlagali so tudi smernice za postopen ponovni zagon dejavnosti. Ostro so napadli retoriko premierja, ki kulturno delo v najširšem smislu obravnava kot brezpredmetno ali pa ga odkrito ponižuje na spletnih omrežjih. K vsakdanji logiki namreč na žalost spada, da je kulturnik nekdo, ki žre državni denar, zato da leno sedi na svoji riti, smo še zapisali takrat.
Simoniti je še istega dne, v torek, 19. maja, evropske ministre za kulturo in medije po videokonferenci obvestil, da se v Sloveniji izvajajo pravočasni in učinkoviti vladni ukrepi za lajšanje hudih gospodarskih in socialnih posledic krize za kulturni in kreativni sektor. Po mnenju Aktiva delavk in delavcev v kulturi pa ukrepi niso tako radodarni, kot je v videokonferenci nakazal minister. »Če se nekomu nekaj da, je treba nekomu nekaj vzeti,« je na Odboru za kulturo v Državnem zboru med drugim dejal Simoniti.
Medtem ko so v številnih državah EU sprejeli ukrepe, ki bodo kulturi v težkih časih pomagali zaživeti, je slovenska politika sprejela le najnujnejše in kratkoročne ukrepe. Aktiv delavk in delavcev v kulturi ministrstvu povrh vsega očita, da se je zavilo v molk. »Za sivimi stenami se stopnjujejo politično motivirane redukcije sektorja v duhovno povsem osiromašeno ‘novo kulturo’, krepi se antiintelektualizem, na družbenih medijih in forumih se množijo fašistoidni, diskriminatorni in žaljivi pozivi, medtem pa živa kultura propada,« so zapisali. S tem ostajajo najbolj prezrti in ogroženi najšibkejši in najvitalnejši deli kulture, ki jo ustvarjajo predvsem pogodbeni in prekarni delavci ter samozaposleni.
Ker je Ministrstvo za kulturo svoja vrata pred kulturo zaprlo in ga besede na papirju ne dosežejo, Aktiv delavk in delavcev v kulturi na muzejski ploščadi Metelkova v Ljubljani ravnokar izvaja akcijo za kulturo. Pred akcijo smo se pogovarjali z Miho Zadnikarjem, članom aktiva, ki nam je predstavil protest.
Zadnikarja smo vprašali še o samem programu protesta.
Neodzivnost Ministrstva za kulturo je izpostavila tudi Petja Grafenauer, umetnostna zgodovinarka in članica Aktiva delavk in delavcev v kulturi.
Za konec nam je svoje mnenje o današnjih protestih zaupala tudi Inga Remeta.
Dodaj komentar
Komentiraj