Iskra v sodu baruta

Oddaja

V današnjem Kulturnem OFFsajdu v redakciji za kulturo in humanistične vede nadaljujemo s kamniškim ciklom. Tokrat se bomo v začetku oddaje posvetili zgodovinskemu orisu industrijskega kompleksa nekdanje kamniške smodnišnice, kasneje poznane tudi kot Kemijska industrija Kamnik, krajše KIK. Posvetili se bomo predvsem razvojnim možnostim področja, ki sta nam jih na nedavni raziskovalni odpravi v Kamnik predstavila vodja Mladinskega centra Kotlovnica, Rok Kosec, ter predsednik Kulturnega društva Priden možic, Goran Završnik. Slednji povzame pomen smodnišnice za razvoj mesta že v 19. stoletju.

Izjava

Smodnišnica je od ustanovitve leta 1852 z izjemo dveh let med prvo svetovno vojno nemoteno delovala vse do devetdesetih. Po osamosvojitvi je podjetje prešlo iz državne v zasebno last, pri čemer se je upravljanje z območjem prerazporedilo med množico različnih akterjev. Takrat je smodnišnica naletela na prve resnejše težave pri konkuriranju na trgu.

Izjava

Lastništvo območja zdaj že nekdanje smodnišnice je v večini prevzela Družba Iskra Mehanizmi in v manjšem obsegu Skupina KIK. Istega leta se je oblikoval občinski prostorski načrt, ki je na območju smodnišnice predvidel rekreativno-kulturno cono.

Izjava

Družba Iskra Mehanizmi je Občini Kamnik svoj delež ponudila tudi v odkup, vendar je slednja ponudbo zavrnila. Družba je zato na dražbah razprodala svoj delež več desetim kupcem. Kljub temu Završnik izpostavlja spodbudno sodelovanje s trenutno občinsko upravo.

Izjava

Kreativna četrt Barutana je ena od možnosti za usmerjen razvoj območja stare smodnišnice. To pa ni prvi projekt, v katerem je Završnik sodeloval v želji po rehabilitaciji neuporabljenih prostorov. 

Izjava

Družba Iskra Mehanizmi je upravno stavbo smodnišnice prodala na dražbi maja 2018, Katzenberg pa je kot ustvarjalno in družabno središče počasi zamrl. Ideja o obuditvi prostorov stare smodnišnice je ponovno oživela s kandidaturo Ljubljane za Evropsko prestolnico kulture 2025. Tako se je pod snovalskim peresom dolgoletnega nosilca kamniške kulture, Roka Kosca, in takratnega sodelavca Zavoda za šport, turizem in kulturo Kamnik, Dušana Dovča, prvič podrobneje oblikovala ideja za Kreativno četrt Barutana.

Izjava

Kot pove Kosec, se je zasnova Kreativne četrti Barutana začela že leta 2014.

Izjava

Zapuščeni objekt smodnišničnega ključavničarstva bi bil lahko priročno izhodišče za namestitev različnih javnih in nevladnih organizacij ter društev.

Izjava

Tovrstna izraba nekdanjih industrijskih objektov je izvrstna priložnost za vnovično oživitev območja. Kreativna četrt bi dolgoročno lahko nasledila smodnišnico, ki je bila nekoč za mesto zelo pomembna.

Izjava

Najjužnejši del kompleksa smodnišnice je od nedavnega v občinski lasti. Možnost rabe območja v kulturne namene je kljub velikopoteznosti projekta danes realnejša. V eni največjih zgradb občinskega dela kompleksa so v preteklih letih že potekali kulturni dogodki. Več izvemo na kraju samem, ki smo ga obiskali v začetku marca.

Izjava

Največji prostor v stavbi nekdanjega ključavničarstva si Kosec predstavlja v vlogi prireditvene dvorane. Poleg tega je ob zgradbi že deloma operativen letni vrt, ki v času Kamfesta gosti glasbene in gledališke ustvarjalce.

Izjava

Stara smodnišnica je sicer še precej daleč od izpolnitve visokoletečih ciljev. Za njihovo uresničitev je ključna predvsem podpora lokalne politike. Ta se je v preteklosti tovrstnim pobudam že izneverila, kar so občani lahko spremljali v primeru Katzenberga. Vendar podžupan Mestne občine Kamnik Aleksander Uršič na tem mestu izpostavlja spremembo v kamniški občinski politiki.

Izjava

Občina je sicer nedavno umaknila podporo ideji, da bi etnološki, šolski in športni muzej eno od zgradb na območju v občinski lasti v neposredni bližini stavbe nekdanjega ključavničarstva in prihodnje Kreativne četrti naselil s svojimi odprtimi depoji. Šolski muzej se je za najem prostorov zanimal že novembra 2021, nakar sta se mu pri pobudi pridružila še etnološki in športni muzej. Odločitev občine komentira Završnik.

Izjava

Uršič situacijo vidi v nekoliko drugačni, predvsem finančni luči.

Izjava

KČ Barutana v prostorih nekdanjega ključavničarstva smodnišnice za zdaj ostaja skupen projekt nevladnih organizacij in občine. Do vlaganja v ostale dele zemljišča pa so občinski odločevalci bolj zadržani.

Izjava

Širokopoteznejša obuditev občinskega deleža ozemlja smodnišnice je trenutno iz takšnih ali drugačnih, predvsem pa finančnih razlogov po besedah podžupana Uršiča še nedosegljiva. Seveda pestra civilna pobuda prehiteva logistične zmožnosti občinske uprave, ki na uporabo za zdaj praznih in neizrabljenih prostorov gleda nekoliko bolj ozko in pragmatično, spet predvsem zaradi pomanjkljivih finančnih sredstev. Pobudniki projekta zato upajo, da bo Barutana za akterje na političnem parketu spodbuden zgled za nadaljnje vlaganje v tovrsten razvoj območja.

 

facebook twitter rss

 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness