Kulturna politika na izletu
V današnjih Kulturnih novicah bomo obiskali v Zagrebu delujoča umetnika ter ju povprašali o aktualnem stanju kulturnega sektorja na Hrvaškem. Zanimala nas bo smiselnost protikoronskih paketov pomoči, ki jo je delu sektorja lani namenilo Ministrstvo kulture in medijev Republike Hrvaške, in pa kakšni dominantni kulturno-politični liniji sledi to isto ministrstvo. Naj opomnimo, da to od leta 2016 deluje pod vodstvom doktorice Nine Obuljen Koržinek iz Hrvatske demokratske stranke.
Lujo Parežanin, glasbenik, kritik in sourednik portala Kulturpunkt.hr, nam je za začetek pojasnil strategijo razdelitve paketov pomoči ministrstva za kulturo in medije.
V okviru prvega rebalansa je bilo za krizni sklad zagotovljenih 48 milijonov kun podpore kulturnemu in medijskemu sektorju, kar je nekaj več kot 6 milijonov evrov, dodatnih 35 milijonov kun oziroma približno 4,6 milijona evrov pa je bilo namenjenih izvedbi razpisa Umjetnost i kultura online, ki ga sofinancira Evropski socialni sklad. Razpis naj bi omogočil selitev kulturne produkcije v digitalni prostor in s tem zagotovil dodatne možnosti izvedbe kulturnih programov. Parežanin izpostavi vsebinsko raven spornih postopkov politike ministrstva.
Nina Gojić, teoretičarka in dramaturginja s statusom samozaposlene v kulturi, nam je povedala, da je bila zaradi statusa upravičena do enkratne finančne podpore ministrstva, ki je bila določena za obdobje treh mesecev spomladi lani in za prva dva meseca leta 2021. Umetnica in aktivna članica Zveze scenaristov in pisateljev uprizoritvenih del na Hrvaškem ob tem opozori na nepravične procese delitve finančnih sredstev med samozaposlene v kulturi s statusom in na tiste brez njega.
Ustavitev kulturnih dejavnosti je razkrila tudi samoprekarizacijo kulturnih delavk in delavcev v že tako ranljivem neodvisnem delu kulturnega sektorja. O konkretnem stanju v Zagrebu spregovori Nina Gojić.
Zveza scenaristov in pisateljev uprizoritvenih del, katere članica je Nina Gojić, je v zadnjem letu aktivno prinašala predloge za izboljšave, ki bolj ustrezajo reševanju dejanskih težav kulturnega sektorja.
Poleg nesorazmernih varčevalnih ukrepov za posamezne kulturne poklice glasbenik Lujo Parežanin kot ključen problem ministrstva izpostavi nerazumevanje polja, za katero naj bi skrbeli.
S prvim aprilom je Vlada Republike Hrvaške izdala Povzetek državnega načrta za okrevanje in odpornost med letoma 2021 in 2026 – dokument, ki določa strukturo razpolaganja s finančnimi sredstvi v višini 6,3 milijarde evrov, dodeljenih Hrvaški v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost Evropske unije za vse družbene sektorje. Lujo Parežanin v članku »Bez plana za kulturu« kritizira strukturo načrta za okrevanje, v katerem kulturnemu sektorju ne pripada samostojna obravnava zunaj ukrepov za pomoč gospodarstvu. V odsotnosti jasne strategije smeri razvoja kulture je to pokazatelj trajektorije nadaljnjega cefranja hrvaškega kulturnega polja, zlasti njegovega neodvisnega in kritičnega dela.
S kulturno tovarišijo se je pogovarjala Andrea.
Foto: kulturpunkt.hr / Dosta je rezova / Facebook
Dodaj komentar
Komentiraj