Prihod delavcev na filmski festival

Kulturna ali glasbena novica
30. 6. 2021 - 17.00

Film je že od svojih začetkov otrok modernosti, obdobja industrializacije in obdobja, v katerem se prvič razvije družbeni sloj delavcev. Začetkov filma tako ne smemo povezovati le z železnico in lokomotivo, ampak tudi s tekočim trakom, ladjedelnico in … rudnikom! Še kako primerno se zato zdi, da se film in delo povežeta, kje drugje v Sloveniji pa bi bila ta zveza bolj primerna kot v hrastniškem rudniku. V Hrastniku so namreč leta 1934 delavci vseh panog skupaj organizirali stavko in zahtevali boljše pogoje za delo. Po skoraj devetdesetih letih so s tem dejanjem navdihnili prvi festival delavskega filma v Sloveniji.

Jutri se tako začenja filmski festival Kamerat, ki bo v Hrastniku tri dni v središče pozornosti postavil delavski film. Še preden pa se posvetimo novi festivalski pridobitvi, se pomudimo pri definiciji: kaj sploh je delavski film? Ali lahko to kategorijo razumemo kot neko filmsko gibanje s skupnim ciljem, kot določljiv žanr ali kot skupino motivov, ki se že od nekdaj pojavljajo v filmih po vsem svetu? O pomenu besedne zveze “delavski film” smo se pogovarjali s filmskim teoretikom in zgodovinarjem Andrejem Šprahom, ki se v svojem raziskovalnem delu med drugim osredotoča na politično-angažirani film.

Izjava

Prav z vprašanjem dela in z neštetimi načini njegove reprezentacije se bo ukvarjal Kamerat. Na njem bo do sobote prikazanih 13 filmov. Ti so razdeljeni v sklope retrospektiva, dokumentarni film, celovečerni film in fokus. Na festivalu se bodo tako pojavili žanrsko in zgodovinsko izjemno raznovrstni filmi: od klasike jugoslovanskega filma Zgodnja dela Želimirja Žilnika pa do nedavnega Jaz, Daniel Blake legendarnega britanskega avtorja Kena Loacha. Kot pojasni Simon Tanšek, ki je sodeloval pri sestavi programa, je bila vodilo pri selekciji pestrost.

Izjava

Raznovrstni program poskuša torej zaobjeti tako zgodovinski kot sodobni vidik delavskega filma.

Izjava

Pri tem se zastavlja zanimivo teoretsko vprašanje: kako film kot inherentno vizualni medij prikazuje sodobno delo – to je namreč pogosto dematerializirano. Prekarni delavci pogosto ne delajo za tekočim trakom, ampak s kameri nevidnimi kategorijami. Kaj se zgodi z delavskim filmom, ko postane delo pretežno intelektualno ali afektivno, smo vprašali Špraha.

Izjava 

Poleg razgibanega filmskega programa pa na festivalu Kamerat izstopa tudi spremljevalni program. Številne delavnice in okrogle mize kažejo zanimiv odnos, ki ga festival vzpostavlja do filma: ta namreč ne more biti razumljen, če je odrezan od resničnega sveta. Zdi se, da nam festival sporoča, da delavskega filma ni smiselno le pasivno motriti, ampak je treba z njim bolj neposredno seči v dejanskost. Spremljevalni program torej izhaja v prvi vrsti iz življenjske realnosti, iz situacij, v katerih se ljudje danes pogosto znajdejo. Kako spremljevalni program izhaja iz realnega boja za pravice delavcev, pojasnjuje Daša Ložar, sodelujoča pri organizaciji spremljevalnega programa.

Izjava

Med številnimi delavnicami Ložar izpostavlja delavnico pravnega svetovanja, kamor lahko pridejo po nasvet vsi s pravnimi težavami, delavnico o študentskem prekarnem delu ter delavnico za brezposelne.

Izjava

Poleg gostov, kot sta Želimir Žilnik in Karpo Godina, vabi gledalce v Hrastnik še ena posebnost festivala Kamerat.

Izjava 

V rudnik v kino vas je povabil Oskar.

Institucije: 
Kraj dogajanja: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.