Revitalizacija obvodnih delov Ljubljane
V juliju je na strani Mestne občine Ljubljana pristala novica o vzpostavitvi krožne plovne poti po reki Ljubljanici. Pot bo potekala po Ljubljanici do Špice ter po Gruberjevem kanalu do sotočja v Mostah. Naročnik projektnega načrta za preverjanje ustreznosti projekta in pridobitev gradbenega dovoljenja je Energetika Ljubljana, naziv projekta pa »Energetska izraba Ljubljanice ob istočasni vzpostavitvi krožne plovne poti«. Projekt bodo sofinancirale še Direkcija RS za vode, Mestna občina Ljubljana in Elektro Ljubljana. V sklopu projekta bodo obnovili obstoječe Plečnikove zapornice na strugi Ljubljanice in Gruberjeve zapornice na Gruberjevem kanalu. Prenovljene zapornice bodo pustili odprte. Nove, delujoče zapornice bodo zgradili nižje na kanalu in na sotočju v Mostah. S tem bodo pridobili za meter višjo, plovno vodno gladino. Za prehajanje med različnimi vodostaji bodo uredili splavnice. Te bodo dvigale in spuščale plovila po strugi, kar zna biti posebno doživetje. Ob vsaki zapornici bodo urejeni tudi prehodi za vodne organizme ter učne poti za otroke. Hkrati bodo ob vsaki zapornici uredili dostop do vode in brv za prehajanje čez reko. S tem bodo tesneje povezali, trenutno z Gruberjevim prekopom in železnico ob ulici Hradeckega, ločene dele Ljubljane. Upajo, da bodo s to, že deveto projektno študijo, ki sta jo izdelali podjetji IBE in LUZ, gradbena dovoljenja pridobili do konca leta 2021. Poleg za javnost zanimive rečne plovbe je ključen moment projekta tudi izraba vodnega toka za pridobivanje obnovljive električne energije. Zamimalo nas je, kakšni posegi bodo potrebni za realizacijo projekta. Odgovarja Srečko Trunkelj, namestnik direktorja Energetike Ljubljana:
Kako se bodo lotili prenove in nadgradnje Plečnikovih zapornic kot izjemne tehnične in kulturne dediščine?
Posegi bodo delovali tudi šivno - ob vsaki zapornici bo možen tudi prehod čez reko. Kakšna pridobitev za prebivalce bo krožna plovna pot?
Koliko časa bo potrebnega, da bo plovilo z višjega vodnega nivoja spuščeno na nižji vodni nivo - bo prehajanje preko zapornic dovolj hitro, da bomo prebivalci lahko krožno plovno pot uporabljali kot sredstvo potniškega prometa, ali je mišljeno bolj kot enkratno doživetje?
Koliko energije se bo dalo pridobiti iz hidroelektrarn na reki in kakšna tehnologija bo pri tem uporabljena?
Kdaj bo predvidoma projekt izveden in ali bo potekal etapno?
Oživljanje mestnih predelov okrog podhranjenih nabrežij Ljubljanice, predvsem okrog Gruberjevega kanala, je nadvse dobrodošlo. Kot rečeno so četrti pod Golovcem odrezane z neprehodno rečno strugo in nezavarovanim prehodom preko železniške proge.
Poleg vzpostavitve krožne plovne poti se nam na območju Roške obeta tudi projekt umestitve umetniških akademij, ki predvideva združitev vseh oddelkov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje na enem mestu. Poleg tega urbanistični natečaj Zbornice za arhitekturo in prostor predvideva tudi študentski dom, športno dvorano ter športna igrišča na prostem. Hkrati se jim na lokaciji pridružuje Srednja šola za oblikovanje in fotografijo. To nas je rahlo presenetilo. Kot vemo, se SŠOF že dolgo časa bori za svoj prostor pod soncem. Trenutno so še nastanjeni v starem križevniškem samostanu, ki pa ga MOL želi izprazniti za potrebe Festivala Ljubljana. Na vprašanje, ali se jim zdi selitev srednje šole na lokacijo Roške primerna, odgovarja ravnatelj SŠOF Gregor Markelj:
Ali je izvajanje programa v Križankah, dokler ne bodo na voljo novi prostori, primerni za učni program, zagotovljevno?
Kako vidite morebitno združitev SŠOF z akademijami na lokaciji Roške? Odgovarja ravnatelj Markelj:
Markelj še dodaja, da se SŠOF namerava širiti - bodisi horizontalno bodisi vertikalno - v višjo šolo. Bolje, da so čevlji za eno številko preveliki, da noga lahko zraste. Vendar pa so Križanke, kot rečeno, še vedno najbolj vroča roba.
Dodaj komentar
Komentiraj