Desetega decembra se je pričel vsakoletni mednarodni festival sodobnih umetniških praks in intermedijskih umetnosti PIXXELPOINT. Letošnja festivalska edicija nosi naslov Žarišča, s čimer ne referira zgolj na trenutno najbolj koronavirusno zdesetkana območja na Slovenskem, ampak predvsem opozarja na neprekinjene poskuse umetniškega ustvarjanja in problematiziranja družbenega stanja. 

PIXXELPOINT je pred več kot dvema desetletjema izšel iz vizualne kulture elektronskih medijev in se že ves čas svojega obstoja odziva na družbene ter tehnološke spremembe. Z najnovejšimi vsebinami na področju novomedijskega ustvarjanja skuša osvetljevati stične točke med umetnostjo, znanostjo in tehnologijo ter tako spodbujati komunikacijo in kritični diskurz. 

Letošnja različica festivala zaradi trenutne epidemiološke situacije ne poteka samo v spremenjeni organizacijski, ampak tudi konceptualni obliki. Kurator običajno izbere temo, okoli katere se vrti celotno dogajanje. Tokrat se bo odvila predstavitev največjih slovenskih novomedijskih festivalov: Mednarodni festival računalniške umetnosti Maribor, KIBLIX, Speculum Artium, IZIS, Svetlobna gverila in SONICA. V okviru PIXXELPOINTA so tako pod eno streho prvič združili vse največje slovenske akterje na področju novomedijskih umetnosti in širši javnosti skozi razstave in druge obfestivalske dogodke ponudili prerez intermedijske umetnosti. 

Festival PIXXELPOINT se je tako v četrtek prejšnji teden otvoril z istoimensko razstavo vseh omenjenih novomedijskih festivalov. Nadaljeval se je z performansom skupine Jata C, v katerem so umetniki beeplip, OR poiesis, Boštjan Perovšek, Bojana Šaljić Podešva in Brane Zorman, citiramo, “prisluškovali bitjem, ki premorejo popolno preobrazbo telesa in sobivajo v soodvisnosti z drugimi vrstami”. Na festivalu pa so organizatorji in sodelujoči poleg razstav in performansov pripravili tudi niz delavnic in pogovorov. Umetnica Lavoslava Benčić je pripravila spletno delavnico grafičnega zvoka, včeraj pa smo lahko prisluhnili spletnemu pogovoru Ide Hiršenfelder z vizualno umetnico Valerie Wolf Gang, ki sta premišljevali ambivalentno simbiozo s tehnologijo, v katero nas je pahnila pandemija.

Na Radiu Študent pa smo se odločili, da se z slušalkami vštekamo v naše osebne računalnike in prisluhnemo sublimnemu avdio-vizualnemu performansu Jasne Hribernik in Ljobe Jenče z naslovom Komunikacija eholokacija. Avtorici sta v sodelovanju z Oceania Project, Borutom Čelikom, biologinjo in ekologinjo Andreeo Oarga-Mulec, mikrologom Janezom Mulcem, arhitektko Zalo Zio Lenardič in fizikom Tomažem Šimnovcem povezali predstavnike tako naravoslovnih kot družboslovnih ved. Dvajsetminutni performans se je pričel s projekcijo abstraktno generiranih računalniških slik in ambientalno podlago zvokov morskega življenja. Ob petju slovenske ljudske pesmi Riba po morju plava in gregorijanskega korala Ut queant laxis je v opernem slogu vpadla Ljoba Jenče. 

Jasna Hribernik nam je povedala, da na festivalu sodeluje že tretje leto, spremljala pa ga je že pred prvim sodelovanjem z organizatorji, saj eklektično spaja res raznorazna področja človeškega delovanja. Hribernik nam je opisala zgodovino nastajanja performansa in svoje dolgoletno umetniško razmerje z Ljobo Jenče:

Izjava

Hribernik nam je predstavila, kako je pri oblikovanju performansa sodelovala z Ljobo Jenče: 

Izjava

Kako se slovenska ljudska pesem Riba po morju plava povezuje z občo ekološko tematiko in odnosom med tehnologijo ter naravo? O tem Hribernik:

Izjava

Kako pa so na svoje sodelovanje pri projektu gledali tehniki in naravoslovci? Je obelodanitev razmerja med umetnostjo in znanostjo res prišla do izraza? Pogovarjali smo se s Tomažem Šimnovcem, študentom fizike, ki je oblikoval vizualno podlago performansa: 

Izjava

Festival si bo do 17. decembra mogoče ogledati na Facebook strani festivala in YouTube kanalu Kulturnega doma Nova Gorica.

V središče trikotnika narava-človek-družba se je postavil Matej.