Ulay
Umrl je Ulay. Umetnik, rojen leta 1943 kot Frank Uwe Laysiepen v nemškem Solingenu, je v 77. letu starosti izgubil bitko z dolgotrajno boleznijo. Njegovo delo je obsegalo različne umetniške prakse, predvsem pa se je ukvarjal s polaroidno fotografijo in performansom. Na umetniško sceno je stopil v 60. letih prejšnjega stoletja. Iskal je subverzivne, nekonvencionalne načine izražanja in preizpraševal lastno identiteto. Najbolj odmevno je bilo njegovo dvanajstletno sodelovanje z Marino Ambramović med letoma 1976 in 1988. Njuno skupno ustvarjanje je bilo burno, provokativno in fokusirano na odnose med ženskami in moškimi ter njihovo funkcijo v družbi. Tudi razšla sta se s performansom The Great Wall Walk leta 1988, ko sta vsak iz svoje strani prehodila kitajski zid, dokler se nista srečala in simbolično poslovila.
Od leta 2009 je Ulay živel med Ljubljano in Amsterdamom. V tem obdobju se je fokusiral na problematiko pitne vode, v tem kontekstu je nastala tudi instalacija Čigava je voda?, ki je bila leta 2012 v sklopu Evropske prestolnice kulture Maribor na ogled v Sodnem stolpu. Z režiserjem Damjanom Kozoletom je pripravil dokumentarni film Projekt: Rak, v katerem spremljamo Ulayevo umetniško ustvarjanje, njegovo bitko z boleznijo in poslavljanje od prijateljev in znancev iz Amsterdama, Berlina, New Yorka ... V Mestni galeriji Ljubljana pa so leta 2016 pripravili retrospektivo njegovih del z naslovom Jaz drugi, kjer so predstavili materiale iz arhiva, ki so bili javnosti le redko ali nikoli na ogled. Patricija Maličev, novinarka Dela, je skupaj z njim napisala avtobiografijo, ki bo v kratkem izšla na mednarodnem trgu.
O Ulayevem opusu smo govorili s kuratorjem razstave Jaz drugi in scenaristom filma Projekt: Rak, Tevžem Logarjem.
Logar je komentiral tudi Ulayev vpliv na slovenski in širši umetniški prostor.
Logarja smo povprašali o njegovem sodelovanju in dojemanju Ulaya.
Lani je v Ljubljani začel delovati projektni prostor Fundacije Ulay, namenjen ohranjanju njegove zapuščine in podpiranju mladih umetnikov. Fundacijo sta ustanovila Ulay in njegova žena Lena Pislak leta 2014 v Amsterdamu, kjer je še vedno njen sedež. O njenem delovanju in projektnem prostoru v Ljubljani smo se pogovarjali z vodjo fundacije, Hano Ostan Ožbolt.
O prihodnosti fundacije, Hana Ostan Ožbolt.
Prav tako načrtujejo rezidenčni program, o katerem za konec spregovori Ostan Ožbolt.
Tadolge Kulturne novice je pripravila vajenka Brina.
Dodaj komentar
Komentiraj