Res je - znova smo podlegli mamljivima novinarskima grehoma aktualnosti in likanju prepoznavnih javnih subjektov. Andrej Stare je seveda javna in takorekoč famozna športno-diskurzivna persona, ki se spričo tega, da komentatorski jezik daljša in razteguje tako kot Prevc skoke, kar sama od sebe ponuja za likanje, podobno kakor se je prejšnjič ponudil Lemmy Kilmister.

Pri tem gre za Staretovo umetelnost, ki brez predpostavljene okajenosti ne funkcionira. Gre preprosto za samo–likanje, ki ga je Stare pritiral do virtuoznosti. Stare ve, da se lik vzpostavi s singularnim panč-lajnom, da si lahko lik in to hud lik, dokler ti uspe luknjati površino klišejskega novinarskega kvakanja. In to početi z nekaj šilci brinjevca v riti, drugače ne gre, vsaj pri Staretu ne.