Drgnjen

ob ode

oglobljen a

doba bode

obod a bo

obdan ondod

pločevinasti

žleb blažen

bi kaj bejž

ježeš

izraz

gravur

če vzšelest

štetih

prečk

revsk reže rezon Ira

razo mira rezbari va

ga gravura gravitira

nebravurozno vtira in.

Šepeče,

a kar rezko.

Takóle kole kolje tak lok, ko klobasast klobčič strastno katranast sprega beg k rezkim verzijam verzov. Ustavimo se. Tákole brušenje in lomljenje in rezbarjenje in piljenje in lotanje in šlosanje in losanje nas lahko zblazní. In Zategadalj Karla Hmeljaka, lijak hmelja, kar lak, s katerim se parimo danes, je taka skrajno izostrena izbrušenost, lebdeča nad omahlo norost brusečega. Ali je ta blaznost maternica krog poezije. Brusi zlog, logos brisa, zabrisali se bomo v senco risa teh samopašnih samoglasnih salov. Sala drobljenja. Drobovje v salonu. Brez razlag. Razloga brez. Bejžmo v brezno.