V zgodovinskih romanih tu pa tam naletimo na fiktirane zgodovinske like; tak primer je denimo Napoleon v Vojni in miru. No, v Polomu naletimo na njegovega farsičnega nečaka, Napoleona III., mimogrede se pojavljajo tudi nekateri francoski generali, Otto von Bismarck, pruski kralj in tako naprej. Med omenjenimi osebami v tej zelo živi knjigi pa je tudi pruski vrhovni poveljnik in njihov glavni strateg: Helmuth von Moltke. Ki ga ravnokar dobesedno poslušamo.

*

Ducat mrtvih je že ležalo tam, otrplih v poslednjem grgranju, nekateri z iztegnjenimi nogami kot napeti od bolečine, drugi zviti in sključeni v strašnih položajih. Bili so taki, ki so reže kazali belino svojih oči in zobe pod navzgor potegnjenimi ustnicami. Mnogo jih je bilo, ki so jim tekle še vedno debele solze po razpotegnjenem, nepopisno žalostnem obrazu. Neki mlad, majhen in suh človek, ki mu je odneslo pol glave, je z obema rokama krčevito stiskal na srcu fotografijo ženske, eno tistih bledih predmestnih fotografij; bila je zamazana od krvi. In ob znožju mrtvecev so se križem kopičile odrezane noge in roke, vse, kar so bili odrezali in odžagali na operacijskih mizah; bilo je, kakor da bi v kot mesnice pometli na kup odpadke, meso in kosti.

*