So pa diametralno nasprotni dnevi, ko je treba furijsko blodeč od enega konca do drugega popariti, popeniti in popizditi; kaj je zdaj to, jebemu boga, kaj to delaš produktivnega in nobenega nič ne vprašaš, bog te nima rad, marš na klopco v senco, čik v gobec, pa da mi ne mrdneš; ti tam na škarpi, sediš, žvižgaš, zijaš ko tele, jaz pa že od tule vidim, da nisi danes še nobenega pokadil, ne se zajebavat, kje imaš joint, pizda ti materna, zvij in kadi sam za kazen, da te ne šamarim; vidva na dekcih, če si v pet sekundah ne spizdita vsak po dve pivi, se vama poščijem v usta; jebemumater, nič še nisi bluzil danes, ne se mi zajebavat, jebem te, fukni se na travo, roke pod tilnik, dremat, in da ne trzneš, baraba delovna. Kake ste mi to nikake lenobe, nikaki zabušanti, nikake propalice, da vas ni sram. Ljudi je treba postavljati pred destva. Kaj je s tabo in ono malo, ti pička ena?! Če ne boš danes fukal, te bom pofukal jaz.