Dragi poslušalci, drage poslušalke: velika verjetnost je, da ste se v preteklih dneh razglasili za pripadnika razsvetljene epohe, za bitje, ki se je dvignilo nad dogme in predsodke preteklosti, in se tako postavili v oporečje do kupa bljejajočih bedakov, katerih želja naj bi bila vrnitev v mračnjaštvo srednjega veka in vse tisto, kar naj bi bilo tej zaobrnitvi po vašem mnenju progresivno naravnane zgodovine lastno. To so: uvedba verouka v osnovne šole, ponovno zažiganje čarovnic, alkimija, zamenjava policistov z inkvizicijo, prerokovanje prihodnosti na osnovi menstrualne krvi in zelja in seveda kamenjanje gejev. Vsi zahodnjaki namreč vemo, da to počnejo v Savdski Arabiji in vsi zahodnjaki prav tako vemo, da so Savdijci neumni in zaostali v srednjem veku.

No, dragi poslušalci: če ste to res storili, naj vas opozorim, da ste nenačitani bedaki - čarovnice in grmade namreč niso srednjeveški, temveč novoveški fenomen. Prav tako neprijazen odnos do istospolnih ni ravno specifika domnevnega mračnjaštva desetega stoletja. Naj vas opomnim, da je bila homoseksualnost pri nas kriminalizirana še za časa Jugoslavije. Po vašem mnenju verjetno zato, ker smo v tem času še pripadali vzhodu, vzhod pa naj bi tako kot Savdijci pripadal srednjemu veku. Žalosten izid referenduma naj bi tako zgolj pokazal, da je bilo našo prikimavanje vrednotam zahoda lažno, skratka, da smo v srcih ostali srednjeveški čefurji.   

O, dragi poslušalci, kakšna visoka umnost prežema kompost, ki so vaši možgani. Pa poglejmo, ali so bile izjave nasprotnikov žal padlega zakona, če že ne specifično srednjeveške, pa vsaj možne v srednjem veku. Za vzorec vzemimo Egidija Kozjeka, ki na soočenju podpornikov in nasprotnikov ZZZDR etiologijo homoseksualnosti izpeljal iz grozljivih 80 tisoč hormonskih motilcev. Rekel je, da …  

“Hormonski motilci so tisti, ki so privedli do te zmede človeštva. Doktor Fredrich von Sahl, profesor biologije na univerzi v Missouriju v Združenih državah Amerike, kot raziskovalec na področju razvojne biologije preučuje učinke naravnih hormonov in sintetičnih kemikalij. S hormonskim delovanjem pri izjemno nizkih koncentracijah ... Njegove raziskave so pokazale, da lahko že zelo majhne koncentracije hormonov spremenijo razvoj reproduktivnega sistema živali. Učinki so grozljivi!”     

Zdaj pa to izjavo primerjajmo z naslednjima dvema, podobnima izjavama:

“Kandid se je ustavil v Bordeauxu samo toliko časa, da je prodal nekaj eldoradskih kremenov ter si omislil zložno kočijo na dva sedeža; zakaj brez svojega filozofa Martina ni mogel več prebiti: samo to mu je zelo hudo delo, da se mora ločiti od svoje ovce, katero je izročil bordojski akademiji znanosti, ki je razpisala za to leto nagrado o vprašanju, zakaj ima ta ovca rdečo volno; nagrado so priznali nekemu učenjaku s severa, ki je dokazal - A plus B manj C deljeno z Z, da ovca mora biti rdeča in poginiti za ovčjimi kozami.”



Voltaire, Kandid ali optimizem - 1759  

»Narod, ki si zavlada kot republika, se bo obdržal zgolj s krepostmi, kajti če želimo doseči več, je treba vedno pričeti z manj; vendar star in izprijen narod, ki se bo pogumno otresel jarma monarhistične vladavine, da bi sprejel republikansko, se bo ohranil zgolj z veliko zločini; kajti ta narod že živi v zločinu; in če bi želeli preiti iz zločina h kreposti, se pravi iz nasilnega v nežno stanje, bo zapadel v mrtvilo, ki bi hitro vodilo v gotovi propad. Kaj bi se zgodilo z drevesom, ki bi ga presadili z Zemljišča, polnega moči, v suho in peščeno ravnico? Vse pojmovne predstave so tako podrejene fiziki narave, da nas primerjave, ki jih priskrbi kmetijstvo, v morali ne bodo nikdar prevarale.«   

Marquise de Sade, Filozofija v budoarju - 1795     

Na tem mestu se moramo resno vprašati - mar niso bili nasprotniki zakonika vse kaj drugega kot zagovorniki srednjega veka, namreč razsvetljenci? Apeliranja na Boga, na grešni mesti Sodomo in Gomoro in njun ognjeni konec tako rekoč ni bilo oziroma se je pomaknilo v ozadje. Na njihovem mestu je stala plejada kvaziznanstvenih argumentacij za drugo - od hormonskih motilcev, koruze, genetskih okvar, kvazikriminološke analize gejevske delinkvence, vodebovske parapsihoanalize in tako dalje. Znamenje, pod katerim je zmagala desnica, ni bil križ, temveč znanost.  

Resničnost trditev nasprotnikov in zgrešenost njihove znanosti tu sploh ni pomembna. Relevantna je zgolj forma, ki se do potankosti sklada z danes vladajočo ideologijo scientizma, ki svoje manifestacije najde v konstantnem sklicevanju na stroko, ki si lasti zmožnost pojasnjevanja kompleksnega sveta narave in predvsem ekonomije, na zasičen obisk neumnih Facebookovih strani, kot je I fucking love science, na saint-simonovski libertarizem napredka družbe skozi znanost in nazadnje v izpeljavi homoseksualnosti iz genetske motnje. Vse to pa je mogoče zgolj, v kolikor smo še vedno dediči razsvetljene epohe, zgrajene na plečih ljudi, kot sta Voltaire in Sade. Pred prelomom, ki prinese ideje o neskončnem napredku znanosti, kaj takega ne bi bilo možno.

Če se je desnica do potankosti uskladila z duhom časa, pa je splošni eter scientizma zgrešila velika večina podpornikov uveljavitve spremembe zakona, namreč ti, ki se imajo za prijatelje razsvetljenstva in ljubezni ter v sklicevanjih na genetiko, hormone, kriminologijo, sociologijo … prepoznavajo fenomene, lastne srednjemu veku. Ti sebe-tako-imenujoči razsvetljenci namreč niso premogli uvida, da se moraš v razsvetljeni epohi obnašati razsvetljeno, če hočeš razsvetljen biti. Ko si v Rimu, se pač moraš vesti kot Rimljani. To, da se niso, je bil kiks, ki se je poznal v tem, da referenc na teorijo z njihove strani tako rekoč ni bilo oziroma so bile zakrite pod balastom na temo Ljubezni, četudi je ravno znanost področje, na katerem bi lahko z desnico obračunali brez najmanjšega problema. Prazen prostor znanosti je tako brez truda zapolnila desnica. Kar ne pomeni, da bi bila levica v primeru drugačnega postopanja na referendumu nujno uspešna, niti, da bi se to zgodilo v primeru, da bi nastopila bolj ortodoksno, bolj socialistično, kot zatrjujejo nekateri. Mislim, da obe usmeritvi zgrešita dejstvo, da spopad nikoli ni odločen vnaprej.

Za konec bi se sedaj vrnil k začetnemu moralizmu, ki zatrjuje, da se s padcem zakona vračamo v srednji vek. Mislim, da sem jasno pokazal, da je očitek docela zgrešen. Če bi kljub temu padcu še vedno terjali odgovor po tem, katero mišljenjsko epoho je predstavljala domnevno razsvetljena levica, bi podpornike pravic istospolnih zavoljo poudarjanja “Ljubezni” lahko razumeli kvečjemu kot romantično reakcijo na razsvetljeno desnico.