Pozor, pozor: ekskluzivno! Koliko ekskluzivno? Toliko, da je še to, kar se ukvarja z ekskluzivnim, tudi sámo že ekskluzivno. In toliko ekskluzivnosti lahko najdete le pri Delu - pri najbolj kredibilnem in najbolj vplivnem časopisu pri nas. »Delo je prva izbira mnenjskih vodij.« In njegova Sobotna priloga je najbolj prepoznavna in kredibilna priloga pri nas. - Drage poslušalke in poslušalci, poslušate oddajo Napihovanje, toda verjeli ali ne, to so bili večinoma povzetki in citati iz Dela. Začnimo sedaj te napihnjence dejansko napihovati.

Če morda kdo še ne ve, za kaj točno gre, naj razložimo: Jela Krečič, žena Slavoja Žižka - to očitno postaja za Delo vedno bolj pomembna strateška povezava … - in novinarka Dela je naredila intervju z Julienom Assangeem. Toda to še ni vse! Gremo kar po vrsti: v petek ste lahko na spletni strani Dela zasledili naslednje: »Želite izvedeti več o Assangeu, vprašajte Jelo Krečič«. Ja, dobili smo možnost, da lahko Jelo Krečič, ki ima z-Žižkom-posredno neposredni odnos z Assangeem, torej pravo malo novinarsko dialektično-spekulativno zvezo, skratka, lahko smo jo vprašali vse male in velike stvari, ki pritičejo tako velikemu dogodku. Za vse nestrpne pa so v istem prispevku objavili intervju Alija Žerdina s Krečičevo, in sicer o tem, kako je intervjuvati Assangea. Ekskluzivni intervju o ekskluzivnem intervjuju.

Nato smo lahko v soboto v Delu prebrali intervju sam, vseeno pa to še ni konec te zgodbe, saj nas je v nedeljo v Nedelu čakal še en intervju z Jelo Krečič z naslovom »Assange se je razgovoril s Slovenko« in podnaslovom: »Pri Julienu Assangeu: Kako je novinarka Jela Krečič doživela srečanje z ustanoviteljem Wikileaksa«, ki ga je opravila Urša Izgoršek. Torej še en ekskluziven intervju o ekskluzivnem intervjuju: prvi je bil ekskluzivno pred objavo intervjuja, drugi pa ekskluzivno po njem. Morda je sedaj čas tudi za kakšno biografijo ali avtobiografijo. Naslovi prispevkov so že sedaj za kaj takega več kot primerni.

Poglejmo sedaj Jelo Krečič. V intervjuju z Alijem Žerdinom je iskreno priznala, da ji dejstvo, da je poročena z Žižkom, odpira marsikatera vrata, očitno tudi specifična vrata ekvadorske ambasade v Londonu. Ampak so far so good. - Mimogrede, čudno je, da Mladina s svojim nepotizem radarjem tu ni skočila v zrak, tako kot recimo v primeru, ko Janez Janša v lepi starševski maniri svoji hčeri zrihta službo. - Potem pa sledi ta Delova propaganda in poveličevanje za slovenske medije prvega intervjuja z Assangeem. Tem istim Assangeem, ki je v zadnjih nekaj letih naredil že malo morje intervjujev, izjav, komentarjev. Tokrat pa je eden izmed njih v slovenščini. Juhu!

Dejansko smo sedaj prišli do breaking pointa. Če bi se slučajno Jeli Krečič zdelo debilno, da jo intervjuvajo zato, ker je sama intervjuvala, četudi je bil njen intervjuvanec Assange, bi se lahko vsej tej ekskluzivistični krami, ki jo je privleklo Delo, izognila tako, da bi Assangea malo pritisnila, malo ziritirala, mu malo zatežila, če ne drugega post festum v njenih intervjujih. Assange v tem primeru ne bi bil element, ki zlató dela za zláto - menda Žižek temu pravi objekt mali a in menda mu nekje drugje pravi tudi »sublime object of ideology«. Toda če bi se to zgodilo, se ekskluzivni intervjuji o ekskluzivnem intervjuju ne bi.

No, Krečičeva tega ni naredila, ekskluzivnost je zasijala na vseh koncih in Assange je postal - ali ostal, ni pomembno - heroj v sodobni informatizirani preobleki: on je vohun za ljudi, on deluje v dobro ljudstva, on razkriva v sencah skrite nepravičnosti in nadaljuje stari projekt razsvetljenstva. Ampak, saj poznamo sago z Guardianom - in skoraj vsemi ostalimi mediji, s katerimi je Assange sodeloval in nesodeloval, pred kratkim tudi s filmsko industrijo. Menda Žižek takšnemu delovanju nekje pravi paranoja. Kakorkoli, če se Assange blešči, se tudi Jela z Dela blešči(ta). Pa smo nazaj pri: pozor, pozor - ekskluzivno!

Da ga ne fašete od zadaj, ampak ekskluzivno od spredaj, poskrbi Napihovanje.